Čudovito, veličastno, nepozabno, rajsko lepo ... še bomo prišli ..., to so bile najpogostejše besede, ki smo jih po koncu bogoslužnega slavja Marijinega vnebovzetja slišali na dvorišču starodavnega gradu v Olimju, ki je že 32. leto bivališče manjših bratov sv. Frančiška, minoritov, ki so v teh letih iz skoraj neznane vasi naredili ta kraj poznan ne le v naši domovini, ampak po vsem svetu.

Rajsko lep kraj, ki mu pečat daje ob gradu stoječa baročna cerkev Marijinega vnebovzetja, na ta Marijin praznik vsako leto privabi vse več romarjev in turistov. Po nekajletnem zastoju, ki mu je botrovala korona, smo letos znova doživeli razcvet verskega in kulturnega praznovanja tega največjega Marijinega praznika, ki je tudi državni praznik.

Lepo vreme, čudovita cerkev in najava, da bo slovesno procesijo z Najsvetejšim in kipom Marije Spremljevalke po vasi in sveto mašo vodil upokojeni nadškof dr. Marijan Turnšek, je privabilo v naš kraj preko tisoč romarjev. Lepo je bilo videti sprevod mladih družin, ljudi srednjih let in tudi starejših, ki se je vil od cerkve proti prvi kapelici ob čokoladnici in med njimi barvite uniforme godbenikov iz Svetine nad Štorami, naših zeliščarjev in čebelarjev s prapori, sodelavcev Karitas in cerkvenih pevcev, v sredini pa so bili ministranti, duhovniki in nadškof za Najsvetejšim. Pred njimi pa možje in fantje, ki so visoko dvignili na nosilih starodavni kip Marije Spremljevalke z malim Jezusom v naročju. Pesem zvonov in cerkvenih pevcev ter godbenikov je še polepšalo vzdušje.

Ob kapelicah se je sprevod ustavil in duhovniki so ob branju evangelija in čudovitih prošnjah prosili Boga in Marijo za pomoč in varstvo pred različnimi nezgodami ki nam v vsakdanjem življenju pretijo.

Sledila je slovesna sv. maša pri kateri sta pela združena pevska zbora župnij Olimje in Podčetrtek, za orglami pa je bil maestro Tone Potočnik. Nadškof je v pridigi položil na srce vernikom misel, da je naše življenje čudovito romanje, kjer z nami hodi mati z veliko začetnico, ki neskončno ljubi svoje otroke in jih hoče vse pripeljati k svojemu Sinu v večno srečo. Zato je cilj našega življenja zelo jasen in vsem viden: Skupaj z Marijo hiteti obljubljenemu cilju naproti. Ta pa je večna sreča v Bogu. Ob konce sv. maše so vsi navzoči šli okrog oltarja in se od blizu poslovili od naše ljube Gospe, ki že stoletja bedi nad tem krajem in njenimi prebivalci.

Slavje se je nadaljevalo na samostanskem dvorišču, kjer so člani ŽPS in drugi sodelavci pripravili za vse obiskovalce lepo presenečenje. Gospodinje in gospodarji naše župnije so poskrbeli za različno pecivo in odlično vino, ki je zadržalo vse romarje v prijetnem klepetu in obljubi, da se drugo leto zopet srečamo pri Mariji, naši Pomočnici in slovenskih src kraljici.