Nik Jarh

Danes je jasno, da odsek tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem ne bo zgrajen do leta 2026, odsek med Velenjem in Šentrupertom pa do leta 2027, kot so pristojni napovedovali pred petimi leti. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je med obiskom gradbišča postregla z novim datumom. Dejala je, da na gradbišču intenzivno delajo in da bi se po prvih kilometrih nove hitre ceste lahko zapeljali jeseni 2029.

Severni del tretje razvojne osi je razdeljen na dva odseka, in sicer na odsek od priključka Šentrupert na avtocesti A1 (Šentilj–Koper) do priključka Velenje jug (14 kilometrov) ter na odsek od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug (17,5 kilometra). Drugi odsek severnega kraka, torej odsek od Velenja do Slovenj Gradca, je razdeljen na osem sklopov – Velenje (A), Škalsko jezero (B), Konovo (H), Škale (C), Gaberke (D), Velunja (E), Jenina (F) in Podgorje (G).

Nik Jarh

Najzahtevnejši odsek

Dela so končana na dveh sklopih. Na sklopu D – na območju Gaberk je zgrajen 1.028 metrov dolg odsek regionalne ceste, ki bo omogočila križanje z novozgrajeno hitro cesto med Velenjem in Slovenj Gradcem. V sklopu F je zgrajen viadukt Jenina. To poletje je Dars začel graditi najzahtevnejši in najdaljši sklop E – Velunja. Na 7,25 kilometra dolgem cestnem odseku bo zgradil deset viaduktov, dva dvocevna predora in več kot 43 opornih in podpornih konstrukcij. Integralno gradbeno dovoljenje za odsek Šentrupert–Velenje Dars še pridobiva, začetek gradnje je odvisen tudi od morebitnih pritožbenih postopkov.

Nik Jarh

Ministrica optimistična

Kot je zagotovila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, na gradbišču intenzivno delajo. »Za odsek Velenje–Slovenj Gradec moramo pridobiti le še eno pravnomočno gradbeno dovoljenje. Pričakujemo ga v kratkem. Večjih zapletov ne pričakujemo, zato naj bi bil odsek Velenje–Slovenj Gradec zgrajen do jeseni 2029,« je napovedala in dodala, da strošek gradnje ostaja v predvidenih finančnih okvirih. »To je velik infrastrukturni projekt, pri katerem sicer lahko pride do nepredvidenih dodatnih stroškov. A večje podražitve ne sme biti.«

Hitra cesta bo v šaleški in koroški regiji zagotovila nov razvojni zagon. Boljša prometna povezanost bo povečala privlačnost obeh regij za vlagatelje in podjetja, saj bodo logistični stroški nižji, pot do večjih središč bo hitrejša in sodelovanje s poslovnimi partnerji preprostejše.

Nik Jarh

Večletno mrtvilo

Slovenija je avtocestno omrežje začela razvijati še v okviru nekdanje skupne države Jugoslavije, ko je nastal tako imenovani avtocestni križ oziroma prva in druga razvojna os. Pojavila se je tudi ideja o tretji razvojni osi, ki naj bi potekala od Koroške (meje z Avstrijo) prek Velenja in Celja skozi Zasavje do Novega mesta in prek Bele krajine do meje s Hrvaško. Leta 1994 je idejo obudil nekdanji poslanec državnega zbora Janez Komljanec.

Resolucija

Deset let kasneje, leta 2004, je državni zbor sprejel resolucijo o nacionalnem programu gradnje avtocest, ki je med drugim predvidevala gradnjo prvega dela tretje razvojne osi med Arjo vasjo in Dravogradom. A je za skoraj 15 let ideja obtičala v predalu. Sredi oktobra 2020 je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) naposled začela graditi severni krak tretje razvojne osi v Gaberkah.

Nik Jarh

Kdo gradi?

Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) je za gradnjo hitre ceste na odseku tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem izbrala konzorcij, v katerem so poleg Kolektorja CPG kot vodilnega partnerja še Kolektor Koling, Pomgrad, Gorenjska gradbena družba, Euro-Asfalt in CGP Novo mesto. Pogodbena vrednost del je 485,2 milijona evrov z DDV.