Novi tednik
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Temelji graditeljske prepoznavnosti; značilnosti podeželja izginjajo


Vesna Zakonjšek u.d.i.k.a.
26. 6. 2013, 08.45
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

hisa_sedlarjevo.jpg
Arhiv Lokalno.si
HISA SEDLARJEVO
treb__e_34.jpg
Arhiv Lokalno.si
ples_ob_sotli_20.jpg
Arhiv Lokalno.si

V mesecu maju 2013 je izšla publikacija avtorja Andreja Pajerja z naslovom Temelji graditeljske prepoznavnosti. Publikacijo smo izdali v okviru projekta SODOBNA ARHITEKTURNA TIPOLOGIJA NA KOZJANSKEM. Prijavitelj projekta je bil Javni zavod Kozjanski park s projektnimi partnerji. Projekt smo pridobili na razpisu leta 2011 v okviru 3. javnega poziva »LAS Obsotelje in Kozjansko« za izbor projektov za izvajanje razvojne strategije 2007-2013. Projekt sofinancira EU.

Kot smo uvodoma omenili, je avtor publikacije Andrej Pajer, arhitekt, ki je zadnjih dvajset in več let posvetil raziskovanju arhitekturne podeželske dediščine. Svoje raziskovalno delo je zasnoval na raziskavi prof. dr. Petra Fistra z naslovom Arhitekturne krajine in regije Slovenije, Arhitekturna identiteta, ki je izšla leta 1993. Prof. dr. Fister s sodelavci je celotno območje Slovenije razdelil na 14 arhitekturnih regij. Znotraj skupine štajerskih regij je prof. dr. Peter Fister opredelil savinjsko-kozjansko arhitekturno regijo s številko 11. Znotraj le-te je arhitekt Andrej Pajer obdelal 6 arhitekturnih krajin. V omenjeni publikaciji pa smo objavili rezultate topografske raziskave dveh arhitekturnih krajin: Podsreda – Bizeljsko (11.51) in Podčetrtek – Kozjansko (11.52). Arhivsko gradivo, ki ga je zbral arhitekt Pajer je izjemno obsežno, zato smo se odločili, da javnosti predstavimo le omenjeni arhitekturni krajini, ki hkrati pokrivata območje Kozjanskega parka, Občine Kozje in Občine Podčetrtek.

Publikacija obsega 251 strani, 534 arhitekturnih risb (tlorisi, prerezi, fasade, detajli), 822 fotografij in krajša besedila, ki obravnavane objekte opisujejo. V arhitekturni krajini z oznako 11.51 je obravnaval 96 objektov. V arhitekturni krajini z oznako 11.52 pa je obravnaval 63 objektov. Vse pridobljene podatke, topografsko urejene, je arhitekt Pajer tudi analiziral. Tako so analitična spoznanja prav tako predstavljena v izdani publikaciji. Uvodoma so v publikaciji predstavljene tudi recenzije prof. dr. Petra Fistra, prof. dr. Janeza Bogataja in izr. prof. dr. Vita Hazlerja.

Andrej Pajer v uvodu pravi: »Pričujoče delo je zamišljeno kot morda nekoliko samosvoj prispevek k spoznavanju (nekdaj) bogatega stavbarskega izročila v tem prostoru. Pripravljeno je na podlagi spoznanj, hotenj in uvidov skozi oči arhitekta, ki mu preprosto ni vseeno kaj in kako se tod gradi, ki mu trajna vrednost s prostorskimi značilnostmi oplemenitenega graditeljskega izročila še zmore biti prioritetni ustvarjalni izziv.

Namen dela vsekakor ni vračanje v zgodovinski čas, ki je nepovratno minil, ni nekakšna nostalgična zagledanost v historično oblikovnost, temveč opredelitev in izpostavitev tistih splošnih in prostorsko specifičnih kvalitetnih lastnosti stavb, ki imajo trajno, nadčasovno vrednost.

Celota, opis, risbe in dokumentarna fotografija, skupaj z analitičnimi povzetki in predlogom kontinuitetnih sestavin, namreč ne želi in ne more biti nekakšno oblikovno navodilo, recept, ki bi hromilo kreativnost, ampak zgolj potrebno izhodišče za ustvarjalno, prostorsko opredeljivo nadgraditev sodobnega snovanja, ki je danes, žal skoraj praviloma, preveč, domala v celoti podrejeno ravno prostorsko neopredeljenemu globalističnemu univerzalizmu.

Ugotovljeno je, da zgodovinska graditeljska prepoznavnost podeželskega prostora, ki je v spektru svojih raznolikosti in primerljivosti ena temeljnih sestavin nacionalne identitete, nezadržno, intenzivno izginja. Z njo izginja zelo pomemben del tistega kar nas v Evropi, v svetu dela prepoznavne, hkrati različne, posebne in primerljive.«

Vsi objekti, ki so v publikaciji predstavljeni, bi danes pridobili značaj kulturne dediščine, mnogi med njimi tudi kulturnega spomenika. Marsikateri med njimi ne obstajajo več in jih v knjigi le še arhivsko varujemo.

Rezultat omenjenega analitičnega dela raziskave so opredeljene arhitekturne zakonitosti, ki naj bi jih upoštevali projektanti in današnji graditelji s ciljem, da ohranimo graditeljsko identiteto odprtega prostora našega podeželja. Andrej Pajer je iz opredeljenih elementov kontinuitete pripravil tudi predloge kako naprej, ki jih predstavljamo na razstavi, ki dopolnjuje izdano publikacijo.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.