V času, ko digitalni zasloni vedno bolj oblikujejo vsakdan mladih in pogosto preglasijo njihovo naravno radovednost, se šole, starši in širša skupnost soočajo z vprašanjem, kako ohraniti in spodbujati ustvarjalnost, ki pri otrocih z leti ugaša. O tem in podobnih vprašanjih je več kot 140 učiteljev iz vse Slovenije razmišljalo na 6. nacionalni strokovni konferenci Kreativna učna okolja, ki jo je organiziral Šolski center Celje. Sogovorniki so opozorili na nujnost celostnih sprememb – od prenove učnih pristopov do tesnejšega sodelovanja med šolami, starši, občinami in gospodarstvom – če želimo mladim vrniti prostor, v katerem bodo lahko rasli kot ustvarjalni, radovedni in odgovorni posamezniki.

Umetno inteligenco naj bi uporabljalo 88 odstotkov slovenskih osnovnošolcev in 92 odstotkov srednješolcev, po nekaterih anketah večinoma za šolsko delo. Velike izzive predstavljajo pasti spletnega nasilja, ustvarjenega z umetno inteligenco. In tu je vloga učiteljev zelo pomembna, je ob odprtju dvodnevne konference dejal direktor Šolskega centra Celje Mojmir Klovar. »Mlade moramo naučiti postavljati prava vprašanja in pravilno vrednotiti vsebine, ki jih umetna inteligenca ponuja. Tisto, česar algoritmi ne bodo zmogli sprogramirati, sta zgled in pedagoški odnos,« je poudaril.

Hitro razvijajoča se družba, ki temelji na digitalizaciji in trajnostnih spremembah, kliče po izjemnem odzivu in spremljanju vseh, ki so v koraku z mladimi. Nujni so spremembe, napredek in izobraževanje, da bi lahko mlade podprli in spodbujali na njihovi poti k inovativnosti, ustvarjalnosti, podjetnosti in trajnostni naravnanosti, pravijo organizatorji konference in poudarjajo, da se delo na področju inovativnosti in ustvarjalnosti ne začne v odraslosti, ampak že v zgodnji šolski dobi. Psihološke študije namreč kažejo, da je ustvarjalnih kar 90 odstotkov petletnikov, pri sedemletnikih ta delež pade na deset odstotkov, medtem ko v odraslosti ostane ustvarjalnih le še približno pet odstotkov ljudi.

Da so meje pomembne za varno bivanje v skupnosti, je poudarila Mirjana Jelančič, dolgoletna učiteljica (tudi nekdanja ravnateljica) iz Osnovne šole Sava Kladnika Sevnica, POŠ Studenec, ter superfinalistka izbora Učitelj/Učiteljica leta 2025. A če želimo med mladimi spodbujati kreativnost, je čas, da nekatere meje porušimo. »Ustvarjalnost zahteva prostor, tako v možganih kot v učnih okoljih. Najboljše ideje se ne rodijo vedno v učilnicah, ampak tudi v naravi, in predvsem ob zavedanju, da so napake del učnega procesa in da so dovoljene. Če otroke vzgajamo samo z navodili in s pravili, potem ni prostora za ustvarjalnost. In otroci so lahko ustvarjalni takrat, ko se dobro počutijo,« je dejala. Izpostavila je, da kazalniki počutja med mladimi niso spodbudni in da so učni načrti tudi po prenovi še vedno preobsežni. »Za ustvarjalnost ni prostora, otroke učimo odgovorov, namesto da bi jih naučili razmišljati.«

Ob tem je dodala, da lahko učitelji tudi znotraj obvezujočega učnega načrta najdejo priložnosti za razvijanje ustvarjalnosti pri otrocih.

Valentina Novak

Da morajo mladi pri učenju videti smisel, delo kot vrednoto in svojo življenjsko pot kot poslanstvo, je dejal dr. Sebastjan Kristovič z Univerze Alma Mater Europaea, strokovnjak s področja eksistencialne analize/logoterapije, kakovosti življenja, duševnega zdravja ter vzgoje in izobraževanja.

Kot je še poudaril Kristovič, je nujna celovita prenova šolskega sistema, pri čemer je treba osnovnim in srednjim šolam povrniti strokovno avtonomijo, integriteto in pedagoško dostojanstvo: »Učitelji so preobremenjeni z birokracijo, avtonomije skorajda ni, vsak se lahko vtika v njihovo delo. Pedagoški poklic je izgubil dostojanstvo, ki ga je imel nekoč, ko je bil časten in spoštovan. Danes vemo, kje smo, in to je posledica prenov pred dvema, tremi desetletji. Rešitev vidim le v celoviti prenovi sistema. Če se lotevamo samo novih metod, če da Evropa nekaj sto tisoč evrov, ki jih porabimo za delavnice, se v praksi ne spremeni nič. Potrebna je celovita, trajnostna sprememba od vrtca naprej.«

Valentina Novak

Glede sodobne digitalne tehnologije je Sebastjan Kristovič dejal, da je lahko zelo koristna, a tudi nevarna. »Digitalna orodja in umetna inteligenca so lahko fantastični, a le na pravi način, v pravi meri in ob ustrezni starosti, ob upoštevanju razvojno-psiholoških značilnosti otrok in mladostnikov,« je opozoril.

Sogovorniki na konferenci so se strinjali, da mladih v trenutnem stanju ne spreminjamo v ustvarjalne, ampak v pasivne posameznike. Da bi dosegli dolgoročni preobrat, so med drugimi v Zavezništvu Magnet nanizali inovativne rešitve, v katerih bi mladi lahko našli priložnosti, da bi razvijali svoje zmožnosti v domačem mestu. »Malo rešitev na področju povezovanja med gospodarstvom in šolami je institucionaliziranih in tu vidimo našo vlogo povezovanja. Mladostniki morajo imeti priložnost (so)ustvarjanja mestnega vzdušja, trajnostne mobilnosti, mladi pričakujejo dostopna stanovanja. A ves ta utrip lahko ustvarjamo skupaj, s celostnim pristopom šol, občine, gospodarstva. Vsi, ki delajo z mladimi, oblikujejo prihodnje talente, mi pa želimo ustvariti pogoje, da bi otroci ostali v mestu,« je poudarila strokovna sodelavka službe za razvoj, projekte in gospodarstvo v Mestni občini Celje Tanja Tamše.