Obiskovalci dobrodošli, manj njihovi jekleni konjički
Občina Solčava ima svoj praznik 5. avgusta, ko se Solčavani poklonijo Mariji Snežni, ki ji je posvečena gotska župnijska cerkev na vzpetinici v središču kraja. Letošnji praznik bo v znamenju 30-letnice samostojne države in podnebnih sprememb, s čimer želijo opozoriti na to vedno bolj perečo problematiko. Eden njihovih odgovorov nanjo je zagotovo omejevanje vstopa v Logarsko dolino z avtomobili. Le tako bodo, kot pravijo, uspeli zaščititi neokrnjenost narave, ki jo bodo lahko občudovali tudi zanamci.
V dneh pred občinskim praznikom smo se pogovarjali z županjo Katarino Prelesnik, ki občino z zgolj petstotimi prebivalci vodi drugi mandat. Kot pravi, ji pri tem izzivov ne manjka.
Vstopnino v Krajinski park Logarska dolina pobirate že desetletja. Kljub temu da so tovrstni ukrepi v razvitem svetu nekaj običajnega, so del javnosti in celo nekatere državne službe še vedno nenaklonjeni temu. Kaj pravite na to?
Logarska dolina je na koncu Zgornje Savinjske doline. Večina obiskovalcev si za končni cilj izleta zada prav slap Rinka z njegovo okolico. Ker gre za ozko območje, kjer je prostora zgolj za Savinjo, cesto in pas travnikov, je prometno zelo obremenjeno. Če želimo naravo ohraniti tudi za zanamce, nam ne preostane drugega, kot da omejujemo dostop za motorni promet. Denar, ki ga občina pridobi s tem, v celoti nameni za upravljanje krajinskega parka. Smo namreč majhna občina, naš proračun znaša manj kot milijon evrov, zato brez tega trajnostno upravljanje doline ne bi bilo mogoče. Letos smo na primer končali prenovo tematske poti po Logarski dolini.
Morda razmišljate, da bi naravo podobno zavarovali tudi na drugih zavarovanih območjih v občini?
Letos pripravljamo Strategijo trajnostnega razvoja Občine Solčava 2030. V njej smo posebno mesto namenili usmerjanju in umirjanju prometa na zavarovanih območjih, kot so Robanov kot, Solčavska panoramska cesta ter Matkov kot z Matkovim škafom, kjer je bil letos zaradi veliko snega izredno velik naval obiskovalcev. Vse to je velika obremenitev za naravno okolje, še posebej, ker ni urejenih parkirišč. Zelo pomembni bosta opredelitev prometnega režima na celotnem območju Solčavskega in izvedba sonaravne ureditve območij parkiranja.
Korak v pravo smer je tudi poletna linija avtobusa proti Logarski dolini.
Tako je. Že nekaj let zapored občine ob Savinji povezuje kolesarski turistični avtobus, ki vozi ob sobotah in nedeljah ter praznikih v času poletnih počitnic na relaciji Celje–Logarska dolina in nazaj. Letos je vzpostavljena avtobusna povezava tudi iz Šaleške doline. Hvaležna sem županom, ker podpirajo tovrstne projekte, ki nas povezujejo, omogočajo občanom uporabo javnih prevoznih sredstev in s tem zmanjšujejo prometno gnečo.
Zelo pomembna panoga pri vas je turizem, ki predstavlja pomemben vir prihodkov. Nekaj tablic s tujimi registrskimi tablicami je mogoče opaziti. Kako trenutno ocenjujete letošnjo turistično sezono?
Kot kaže, bo obisk v poletnih mesecih tudi letos dober. Kolikor sem seznanjena, so turistični ponudniki z zasedenostjo nočitvenih zmogljivosti kar zadovoljni, a ne gre za stoodstotno zasedenost, ki je nenazadnje v teh časih zelo težko dosegljiva. Glede na trenutne razmere je kar nekaj tujih potnikov. Tujci so tisti, ki prinesejo dodano vrednost, domačini nekoliko manj. A vsi so dobrodošli. Na žalost je med pohodniki še veliko neosveščenih glede primernega obnašanja v naravnem okolju. Zaradi znanih razmer so postali zelo priljubljeni hišni ljubljenčki, predvsem psi. Veliko njihovih lastnikov kljub številnim prav za to namenjenim košem za njimi ne pospravlja iztrebkov, zaradi česar so se name že večkrat obrnili domačini. Ne gre zgolj za sprehajalne poti, temveč tudi za pašnike, kjer se pase živina.
Občinski prazniki so priložnost, ko se v občinah ozrejo na to, kaj vse so postorili od prejšnjega praznika. S čim vse ste zadovoljni v vaši občini?
Skrb za urejeno infrastrukturo je nenehna skrb naše lokalne skupnosti. Lani smo obnovili cesto v Logarski dolini, letos obnavljamo cesti v Matkovem in Robanovem kotu. Pripravili smo vso dokumentacijo za gradnjo nove telovadnice pri osnovni šoli. Za sofinanciranje naložbe smo se potegovali na razpisu. Če drži, da so za investicije v šolstvo na voljo dodatna finančna sredstva, bo naložbo sofinanciralo pristojno ministrstvo. Graditi bomo začeli prihodnje leto.
Kako je z obnovo Solčavske panoramske ceste?
Ta je državna, zato je obnova v njeni pristojnosti. Težava je, ker gre za makadamsko cesto, ki jo je treba nenehno vzdrževati. Kljub vsemu smo hvaležni, da se država vsako leto loti investicijske obnove kakšnega odseka. Letos je to petstometrski odsek na plazovitem območju proti Pavličevemu sedlu.
Občina Solčava je od mest precej odmaknjena. Na žalost je usoda slovenskega podeželja velikokrat, da se mladi selijo v večja mesta. Kako je s tem pri vas?
Nam Solčavanom se oddaljenost od mest ne zdi tako velika. Mladi se zanimajo za delo v domačem kraju in upam, da bodo znali prepoznati priložnosti, da bodo ostali doma. Zaenkrat nam kaže dobro. Težava še vedno ostaja pomanjkanje stanovanj. Naslednje leto bomo poskušali komunalno opremiti zemljišča v stanovanjskem naselju Medica, kjer občina želi zgraditi večstanovanjsko zgradbo. Na žalost neizkoriščen potencial na tem področju v Solčavi ostajajo stare hiše, ki jih je podedovalo več potomcev. Kljub temu da se zanje zanima kakšen kupec in jih večina dedičev želi prodati, se najde kdo, ki temu nasprotuje.
