Arhiv Občine Šoštanj

»Postavitev plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru bom podprl, če bo Občina Šoštanj od Holdinga Slovenske elektrarne dobila jasne zaveze, kaj bo naša lokalna skupnost s to naložbo pridobila. In če bodo študije pokazale, da njena postavitev nima negativnih vplivov na zdravje ljudi ter življenje v jezeru in njegovi okolici,« poudarja šoštanjski župan Boris Goličnik.

Kot je znano, ga predstavniki Šaleškega Eko gibanja pozivajo, naj umestitev sončnih panelov na površino jezera prepreči, ker po njihovem mnenju predstavlja veliko nevarnost za kakovost življenja v Šaleški dolini.

A imajo v šoštanjski občini še veliko drugih izzivov. V predlanskih poplavah je lokalna skupnost utrpela zelo veliko škodo. »Posledice poplav še vedno odpravljamo in še veliko dela nas čaka. S sodelavci imamo vsak teden sestanke, na katerih usklajujemo dejavnosti in komunikacijo s predstavniki države,« je poudaril župan Boris Goličnik.

Denar za vsa še predvidena dela pri odpravi posledic poplav imate zagotovljen?

Denar zagotavlja država. Naloga občinske uprave je priprava projektov, ki jih posredujemo v pregled državni tehnični pisarni, zatem nam jih finančno odobri ministrstvo za naravne vire in prostor. Potem lahko začnemo dela na terenu. Od obsežnih poplav avgusta 2024 do danes smo izvedli približno 70 projektov. Kot sem že dejal, nas veliko dela še čaka. Upam, da nam bodo jesenski meseci glede vremena naklonjeni in bomo lahko opravili čim več predvidenih del. Z zagotavljanjem izvajalcev gradbenih del za zdaj nimamo večjih težav.

Andraž Purg

Najbolj prizadeti so bili prebivalci naselja Pohrastnik, od koder se bodo nekatere družine morale preseliti. Ste jim že zagotovili parcele za nadomestno stanovanjsko gradnjo?

Zavedam se, da so prebivalci Pohrastnika v zelo težkem položaju. Med njimi je veliko starejših. Zato je zanje še toliko bolj stresno zapustiti dom, v katerem so bivali več desetletij oziroma vse življenje. Vlada je sprejela sklep, da je v naši občini za preselitev predvidenih 40 stavb, večina jih je v Pohrastniku. Občina je zagotovila 32 parcel pod Vilo Široko. Občina jih bo komunalno opremila.

Parcel ni dovolj?

Dovolj jih je. Vsi se namreč ne nameravajo preseliti na to območje. Želim si, da bi z občani, ki se bodo preselili pod Vilo Široko, dosegli sporazumen dogovor glede tega, kdo bo imel katero parcelo. Če nam to ne bo uspelo, bomo za parcele, za katere je največje zanimanje, izvedli javni žreb.

Pred dnevi se je državni sekretar in vodja službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic sestal z občani, ki se bodo morali preseliti zaradi nevarnosti poplav in zemeljskih plazov. Kaj so se dogovorili?

Državni sekretar Boštjan Šefic je izrazil zadovoljstvo, da dejavnosti nemoteno potekajo in da bodo vsi, ki so upravičeni do nadomestnih zemljišč, do njih lahko prišli čim prej. Tisti občani, ki se odločajo za gradnjo na drugem zemljišču, bodo morali pridobiti ustrezna mnenja tako Direkcije Republike Slovenije za vode kot geologov, saj je najbolj pomembno, da bodo stanovanjske hiše gradili na varnih območjih. Ne sme se zgoditi, da bi hišo zgradili, se vanjo preselili in bi kasneje ugotovili, da bodo glede poplav enako ali še bolj ogroženi kot zdaj. Ob tem je Šefic zagotovil, da bo država tudi v prihodnje občini zagotavljala podporo pri izvedbi vseh postopkov za nadomestne gradnje. Ob tem želim poudariti, da je glavnina postopkov in cenitev hiš sicer že končanih, prav tako so podpisane pogodbe. Večini občanom je država tudi že izplačala odškodnine. Le še z nekaterimi mora doreči zadnje podrobnosti glede cenitev njihovih nepremičnin.

V šoštanjski lokalni skupnosti je približno 220 kilometrov lokalnih cest. Katere odseke ste obnovili v zadnjem letu?

Prenovili smo cesto do igrišča v Ravnah in nekaj lokalnih odsekov v Belih Vodah ter Topolšici. Ves čas posodabljamo tudi vodovod in kanalizacijo. Ob finančni podpori države gradimo športni park pod Vilo Široko, vreden več kot pet milijonov evrov. Že lani smo odprli veliko igrišče z umetno travo, letos nadaljujemo gradnjo večnamenskega objekta s tribunami, teniškima igriščema ter igrišči za padel, odbojko na mivki in košarko. Naslednje leto ga bomo predali namenu. Poleg tega smo lani zamenjali stavbno pohištvo na telovadnici Partizan, letos bomo na stavbi prenovili še fasado in uredili prostor slačilnice.

Andraž Purg

Med občani je prisotna negotovost glede prihodnosti Šaleške doline po zaprtju Premogovnika Velenje. Skrbijo jih predvsem delovna mesta. Vlada zagotavlja podporo pri razvoju Šaleške doline na novih temeljih. So občani lahko mirni?

Zahteve naše občine so jasne. Z njimi je seznanjena tudi država. Zavzemamo se za ohranitev čim več delovnih mest in zagotovitev pogojev za ustvarjanje novih. Vesel sem, da sta Zakon o razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije in Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje tik pred sprejetjem, čeprav nekaj let prepozno. Želim si, da bi se v naši regiji znali dogovoriti, kateri so strateško najbolj pomembni razvojni projekti, ne glede na to, ali se izvajajo v Velenju, Šoštanju ali kje drugje v šaleški regiji.

Veliko prahu v Šoštanju dviguje načrtovana postavitev plavajoče sončne elektrarne (PSE) na Družmirskem jezeru. Predstavniki vlagatelja, Holdinga Slovenske elektrarne, izpostavljajo njene dobrobiti, medtem ko Šaleško Eko gibanje vidi v naložbi predvsem negativne vplive na okolje. Vi ste tej naložbi naklonjeni?

Ves čas zagovarjam stališče, da mora Šoštanj ostati energetska lokacija. Ali bo to plavajoča sončna elektrarna na Družmirskem jezeru ali kaj drugega, še ni povsem jasno. Postavitev plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru bom podprl, če bo Občina Šoštanj od Holdinga Slovenske elektrarne dobila jasne zaveze, kaj bo naša lokalna skupnost s to naložbo pridobila. In če bodo študije pokazale, da njena postavitev nima negativnih vplivov na zdravje ljudi ter življenje v jezeru in njegovi okolici. Po mojem mnenju sončne elektrarne, ki so postavljene na hribih, veliko bolj kazijo podobo krajine kot na gladini vode. Ko bo javno razgrnjen državni prostorski načrt, bo jasno, kaj so povedale študije vplivov na okolje. In šele takrat bo Občina Šoštanj lahko sprejela dokončno odločitev.

Avgusta ste podpisali pogodbo za rušenje zgradb nekdanje tovarne usnja. Arhitektka Mateja Kumer je kritična do odločitve občine, saj poudarja, da je stara usnjarna temelj identitete mesta.

Rušitev je bila nujna, saj so bile vse tri zgradbe nekdanje tovarne usnja v tako slabem stanju, da nas je bilo strah, da se bodo porušile in ob tem koga poškodovale. Za rušenje smo pridobili soglasje ministrstva za kulturo na podlagi strokovnega mnenja sodne izvedenke za gradbeno stroko. Ves čas sodelujemo z zavodom za varstvo kulturne dediščine in Muzejem usnjarstva na Slovenskem, ki sta podala natančna navodila za ohranitev posameznih delov in predmetov.

V poletnih mesecih smo muzejske predmete začasno varno shranili, da bo dragocena kulturna dediščina ohranjena za prihodnje rodove. Ta mesec sem imenoval projektni odbor za gradnjo dodatne stavbe Muzeja usnjarstva na Slovenskem. Idejne zasnove so že pripravljene, kdaj se bodo gradbena dela začela, še ne morem napovedati.

Pri svojem delu ste najbrž deležni tako pohval kot kritik. Kako se soočate s slednjimi?

Občani mi po elektronski pošti pogosto pošiljajo pripombe, kritike in tudi predloge za izboljšave v naši lokalni skupnosti. Večinoma jih jemljem dobronamerno. Kar nekaj predlogov je dobrih, zato jih, če nam to dopuščajo proračunske zmožnosti, tudi uresničimo. Ne maram žalitev in javnega blatenja. Takšne stvari utrudijo človeka – ne samo tistega, ki je blatenja deležen, energijo jemljejo tudi tistemu, ki se takšnega načina komuniciranja poslužuje. Zato bom na svečanosti ob letošnjem občinskem prazniku prebivalce naše lokalne skupnosti pozval k pozitivizmu. Prepričan sem, da lahko vse težave rešimo s pogovorom in sodelovanjem. Razumljivo je, da se o vsem ne strinjamo. Predvsem si želim, da bi kot skupnost znali delovati pozitivno.

Andraž Purg