Arhiv NTRC

Da se je občina zapletla v mrežo, iz katere se ji ne bo tako lahko izviti, nakazuje objava v zadnjem lanskem občinskem glasilu Ogledalo, kjer je bil objavljen ponoven poziv občanom za podpis soglasja, s katerim bi v tem trenutku še povsem brezplačno odstopili zemljo za gradnjo državne kolesarske poti. A je po objavi občina doživela precej hladen tuš, saj je bil učinek objave ravno obraten od pričakovanega. Ljudi je namreč zmotil tudi ton v besedilu, ki krivdo za morebitno neuresničitev projekta vali na kmete oziroma lastnike zemljišč, ki ne želijo podpisati soglasja. Marsikoga je zmotilo tudi, da je občina v glasilu »nepodpisnike« izpostavila, ne poimensko, ampak lokacijsko.

Vojniški župan Branko Petre je prepričan, da bi z izvedbo projekta, ki ga v celoti financira država, občina pridobila dodano vrednost in priložnost, da postane zanimivejša turistična točka in domačinom prijaznejša glede povezave s sosednjimi občinami. Ob tem poudarja, da občina žal nima pristojnosti in se tudi ne more z lastniki pogajati o višini odškodnine oziroma o zneskih, ki bi jih ti za zemljo dobili. »Namen našega poziva je, da vsi skupaj razmislimo, kaj vse lahko pridobimo z izvedbo projekta, in da s tem omogočimo boljše in varnejše življenje. Za nas je to edinstvena priložnost, ki je ne smemo zamuditi,« je občinska uprava še zapisala v glasilu. Pri tem v občini izpostavljajo, da bo država v okviru kolesarske poti obnovila tudi tri mostove in kolesarsko brv.

Za kolesarsko pot, a ne na takšen način

Zanimivo je, da je veliko ljudi že mislili, da je projekt »propadel«. Po objavi ponovnega poziva pa so se začeli ljudje znova bolj zanimati za projekt in iskati informacije, ki bi jim pomagale pri odločitvi. A kot pravijo, pravega sogovornika niso imeli. Brez pogovorov in usklajevanj ter iskanja resnično najboljše možnosti za vse, predvsem za tiste, ki bodo s to kolesarsko potjo sobivali, žal ne morejo podati svojega soglasja, pravijo.

Ob tem poudarjajo, da so se resnično razveselili prvih informacij o gradnji kolesarskih poti, saj se zanje zavzemajo že desetletje in več. Ena največjih črnih prometnih točk je regionalna cesta proti Dobrni, kjer je precej prometa, hitrosti so visoke, pločnika in kolesarske steze ni. Hkrati je ta cesta tudi edina pot, ki jo za rekreacijo uporabljajo pešci, tekači in kolesarji, ob njej hodijo otroci v šolo in do avtobusnih postajališč, kmetje jo uporabljajo za prevoz do svojih obdelovalnih površin. Skupina občanov tako poudarja, da ni res, da si ljudje, sploh na tem delu, kolesarske poti ne bi želeli, ravno nasprotno. Že leta namreč opozarjajo, da gre za zelo nevarno cesto, o čemer nenazadnje pričajo tudi številne prometne nesreče, na žalost tudi z najbolj tragičnimi izidi.

»Občani in tudi lastniki zemljišč se dobro zavedamo prednosti in pomembnosti gradnje kolesarske poti. A bi ta morala služiti svojemu namenu. Predvsem bi morala biti namenjena vsem, najprej pa domačinom,« pravi eden od lastnikov in ob tem izpostavlja neustrezno komunikacijo vseh, ki se s tem projektom ukvarjajo. Brez predhodne najave je namreč na svoji zemlji srečal geodete, ki so mu prijazno povedali, da to ne bo kolesarska pot zanje, temveč za turiste. »Na takšen način naše zemlje ne bodo dobili,« je jasen.

Zakaj po kmetijski zemlji?

Projekt predvideva tako rekonstrukcijo že obstoječih poti kot tudi novogradnjo, ki je načrtovana večinoma po kakovostnih kmetijskih zemljiščih. »Ob tem ne smemo zanemariti, da so to asfaltirane poti v širini 3,5 metra, in sicer brez brežin in bankin,« so zaskrbljeni kmetje. Pot bo glede na izdelan idejni projekt parcele, travnike in njive nemalokrat presekala na dva dela, kar za seboj potegne nemalo preglavic in težav. Tako za kmete kot tudi uporabnike kolesarske poti.

Preveč neznank

Ljudi, ki živijo ob različnih delih predvidene kolesarske poti, moti predvsem način, kako jim je bil projekt predstavljen. »Zasnovo projekta je občina javno predstavila leta 2017, a je bil takrat odziv precej buren. Trasa se je do danes spremenila, a se občina za širšo javno predstavitev tokrat ni odločila. Do natančnejših podatkov je skoraj nemogoče priti,« je razočarana ena od občank, ki enako kot ostali lastniki ne želi biti imenovana.

Kmetje, ki za zdaj soglasja še niso podpisali, pravijo, da to ni dokončni ne. A bi se vsekakor radi o projektu prej pogovorili in dogovorili vse pomembne elemente, ki jih vsaka pogodba mora imeti. »Ne moremo se odločiti, če nismo seznanjeni niti z osnovnimi informacijami. Ne vemo, koliko bi za to zemljo dobili, koliko je bomo izgubili in tudi ne, kdaj,« pravijo.

Lastniki zemljišč ob tem poudarjajo, da nikakor niso oni tisti, ki zaustavljajo projekt. Pričakujejo, da jih bodo pristojni upoštevali, se z njimi pošteno in spoštljivo pogovarjali. Prepričani so, da lahko, če se ne bo nihče pogovarjal s figo v žepu, precej hitro najdejo skupni jezik. »Verjamejo, da bo projekt z malo več razumevanja, sodelovanja in komunikacije kljub začetnim težavam zaživel in bo tako kolesarska steza kmalu v ponos in korist vsem občanom, a tudi turistom, ki radi prihajajo v naše kraje,« so prepričani občani.

Da se bo z ljudmi o tej temi še pogovarjal, je zagotovil tudi župan Petre. Verjetno se bodo morali v pogovore dejavneje vključiti tudi ostali partnerji in snovalci projekta.

Ljudje, ki živijo ob delu, kjer je vojniška občina do zdaj zbrala najmanj soglasij, gre za odsek proti Dobrni, opozarjajo na številne nesmisle. Tako bodo morali domačini kar dobršen del prekolesariti po nevarni regionalni cesti brez pločnika in kolesarske steze, če se bodo želeli priključiti na novozgrajeno povezovalno kolesarsko pot.

Lastnikom poslali opis projekta Medtem so v sosednji občini Dobrna uspeli pridobiti že vsa soglasja. Kot je pojasnil župan Martin Brecl, so se zbiranja soglasij lotili enako kot pri vseh ostalih projektih, kjer je nujno sodelovanje z občani. »Najprej smo na približno A4-format spisali najosnovnejše značilnosti in karakteristike projekta ter ta dokument poslali vsem lastnikom zemljišč, s katerimi smo se v nadaljevanju pogovarjali,« pove župan Dobrne Martin Brecl. Prepričan je namreč, da h končnemu uspehu največ pripomore prav osnovna obveščenost ljudi. »Ljudje se na ta način začnejo o projektu pogovarjati in se z njim seznanijo,« pravi. Ponavadi lastnikom zemljišč ob prvotni obrazložitvi projekta pošljejo tudi osnutke pogodb, ki naj bi jih podpisali. Naknadno ljudi obvestijo o datumu, ko lahko podpisane pogodbe tudi notarsko overovijo. »Ponavadi večina ljudi pride in hitro vse uredimo. Nekateri se seveda s čim ne strinjajo, vse te primere rešujemo individualno. S pogovori in pojasnili se ponavadi vse reši,« še pravi Brecl, ki verjame, da bodo tudi v Vojniku uspeli doreči vse manjkajoče podrobnosti.

Preberite več v Novem tedniku