Še kar obdani z ograjo in ponekod z žico
»Migranti se v Slovenijo pripeljejo po avtocesti, zato ne vidim razloga, da bi bila v naših krajih, ki mejijo na Hrvaško, še vedno postavljena ograja.« Tako o razmerah na obmejnem območju pravi župan Podčetrtka Peter Misja. Opozarja, da je zaradi ograje slovenski del reke Sotle postal izjemno zanemarjen. Panelna ograja in rezilna žica ne puščata ravnodušnih niti občanov Bistrice ob Sotli in Rogatca. V ta tujek v okolju se med drugim ujame divjad, zaradi njega težave občutijo ribiči, ograja kazi tudi podobo obmejnih krajev. Ministrstvo RS za notranje zadeve na naše vprašanje, zakaj ograja v Obsotelju še vedno ni odstranjena, ni odgovorilo.
Da je v občini Podčetrtek na meji s Hrvaško še vsaj 20 kilometrov ograj, ocenjuje tamkajšnji župan Peter Misja. Ograja po njegovih besedah ni postavljena le na območju Vonarskega jezera. Odkar je vlada Roberta Goloba napovedala odstranitev ograje na južni meji, kar je bila tudi koalicijska zaveza, lokalna skupnost to potezo nestrpno pričakuje. »Ob odstranitvi ograje bo treba odpeljati tudi odpadke, ki so v naših krajih ostali od začetka postavljanja – gre za nosilce, zabojnike, ponekod so zloženi kupi še neuporabljenih ograj. Veliko tovrstnih ostalin je postavljenih marsikje ob meji, med drugim tudi na Mejnem prehodu Imeno.«
Misja opozarja, da postavljena ograja povzroča veliko zaraščenost desne strani reke Sotle. »Hrvati so svoj del reke lani očistili, slovenski del je močno zanemarjen. Nabrežine so zaraščene, ko se drevesa podrejo, se tok zamaši in reka na nekaterih mestih poplavlja,« je dejal podčetrtški župan. Upa, da se bo uresničila napoved, da bodo pristojni en del vendarle očistili.
Naj Sotla spet povezuje
Ograja je še vedno postavljena vzdolž celotne meje, ki jo ima občina Bistrica ob Sotli s Hrvaško, torej od mejnega prehoda v Zelenjaku do meje s Podčetrtkom. Bistriški župan Franjo Debelak je pojasnil, da je marsikje ob meji s Sotlo še vedno nameščena rezilna žica, ponekod stoji panelna ograja. Ograja povzroča več težav – vanjo se ujame divjad, ta prepreka onemogoča delo ribičem, ki nimajo dostopa do reke, vse skupaj pa je po besedah Debelaka zelo moteče tudi po estetski plati.
Bistričani si želijo, da bi bila ograja čim prej odstranjena in da bi reka Sotla spet dobila vlogo povezovanja, kot jo je imela nekoč. »Ob reki se je veliko dogajalo, ljudje so se ob njej srečevali s Hrvati, prihajali so v tamkajšnja naravna kopališča ...«
Foto: Andraž Purg
Preberite več v Novem tedniku
