Napad na 13-letnico v Celju: kaj odgovarjata sodišče in minister?
Dobili smo odgovore s celjskega sodišča, zakaj so ustavili postopke v zvezi z napadom na 13-letnico na strehi trgovskega središča. Zdaj se je odzval tudi minister za pravosodje.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Ko je že kazalo, da bo primer medvrstniškega nasilja v Celju, v katerem je skupina mladostnikov aprila 2023 na strehi enega od trgovskih središč napadla 13-letnico, ostal brez epiloga, so se odzvali tako s celjskega okrožnega sodišča kot z Ministrstva za pravosodje.
Štiri ovadbe: sum storitve kaznivega dejanja nasilništva
Spomnimo, da je po dogodku v javnosti završalo. Zvrstile so se številne javne okrogle mize, razprave, oddaje in aktivnosti za ozaveščanje o medvrstniškem nasilju. Celjska policija je po dogodku zoper štiri osebe podala ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilništva, ker naj bi »z drugo osebo surovo ravnale in jo tako spravljale v podrejen položaj«.
»Hkrati je bilo ugotovljeno, da je opisana dejanja takrat spremljala večja skupina drugih oseb, ki so dogajanje tudi snemale in objavljale na družbenih omrežjih. Ti posnetki so bili v nadaljevanju uporabljeni pri dokazovanju očitanega kaznivega dejanja s posnetki videonadzornega sistema nakupovalnega središča,« pravijo na Policijski upravi Celje.
Snemanje napada
Zoper osebe, ki so dogajanje snemale, niso bili podani nobeni ukrepi. »So pa takšna dejanja skrajno neprimerna in nedopustna, saj s tem tudi tisti, ki neposredno ne sodelujejo v dogajanju, podpirajo nasilje,« še pravijo na policiji.
Ob tem pojasnjujejo, da lahko v primeru mladoletnikov, starih štirinajst let in več, zoper njih ukrepajo v skladu z veljavno zakonodajo. Če so storilci mlajši, gre za protipravno ravnanje otroka. Če bi policija pri preverjanju okoliščin ugotovila, da je takšno dejanje posledica neprimerne vzgoje ali nezadostne starševske skrbi, bi lahko zaradi zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja ovadili tudi starše.
Sodišče je sicer zaradi smotrnosti ustavilo tudi postopek zoper edino polnoletno dekle. O primeru so te dni poročali tudi drugi mediji. Mama žrtve je ob tem ogorčeno dejala, da po vsem, kar je prestajala njena hči, ne more sprejeti, da za nasilje nihče ne odgovarja.
Odgovor sodišča
Na Okrožno sodišče v Celju smo naslovili vprašanja glede odzivov javnosti, ki je bila nad ustavitvijo postopka ogorčena. S sodišča so nam odgovorili, da je šlo v obravnavani zadevi za zelo obsežen postopek, tako zaradi števila udeleženih kot tudi zaradi očitkov, ki jih je nanje naslovilo tožilstvo.
»Sodišče je sprejelo sklep o ustavitvi kazenskega postopka proti osmim mladoletnikom, saj so med postopkom postali polnoletni. Očitalo se jim je namreč kaznivo dejanje, storjeno v času, ko so bili mlajši polnoletniki.
Posebej je potrebno pojasniti, da 92. člen Kazenskega zakonika določa, da se polnoletniku, ki je storil kaznivo dejanje kot mlajši mladoletnik (od 14 do 16 let) in med sojenjem še ni dopolnil 21 let, sme soditi samo za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen hujša od petih let zapora,« so zapisali.
Zaradi smotrnosti ustavljen tudi postopek zoper zadnjo mladoletnico
Kot pojasnjujejo na sodišču, drugačne odločitve ob sprejetem sklepu senata, ki še ni pravnomočen, niso mogli sprejeti. Zaradi smotrnosti je sodišče z istim sklepom ustavilo postopek še zoper zadnjo mladoletnico.
»Sodišče razume nezadovoljstvo javnosti ob odločitvi v tej zadevi, a drugače kot v okviru določil veljavne zakonodaje ne more odločiti,« so zatrdili. Pojasnili so, da je vse navedeno razvidno iz pregleda sodne zadeve. Ob obširnem medijskem poročanju je po njihovih besedah popolnoma razumljivo, da so starši oškodovanke nad odločitvijo razočarani, vendar sodišče odloča v okviru določil veljavne zakonodaje.
»Zagotovo pa je na mestu razmislek o morebitni spremembi zakonodaje in drugačnem pristopu k obravnavi vedno hujših oblik nasilja, ki naj bi ga izvajali tudi vedno mlajši storilci, kot je to že praksa v nekaterih drugih državah,« so še pojasnili na celjskem sodišču.
Odziv ministra za pravosodje
Ravno v času, ko smo čakali na odgovor sodišča, se je odzval tudi minister za pravosodje Mihael Zupančič.
»Ob tem primeru ne morem ostati ravnodušen. Otrok, ki je bil žrtev nasilja, in njegova družina so skoraj tri leta čakali na odločitev, ki jim ni prinesla občutka pravičnosti, nasilje pa je ostalo nekaznovano. Odločitev sodišč kot minister ne komentiram in vanje ne posegam.
Moja odgovornost pa je, da preverim, ali zakonodaja omogoča pravočasen in učinkovit odziv na nasilje med mladoletniki, in da predlagam spremembe tam, kjer ga ne. Ničelna toleranca do nasilja mora veljati tudi takrat, ko so obdolženci mladoletni, in potek časa ne sme biti na strani obdolženca in v škodo žrtev,« je poudaril minister Zupančič, ki je z družino že v stiku.
»Mladoletnost mora biti razlog za takojšen odziv pristojnih in ne okoliščina, ki vodi v odsotnost odziva«
Na Ministrstvu za pravosodje so pojasnili še, da bodo pridobili podatke o časovnem poteku postopka in proučili, ali veljavna ureditev omogoča ustrezen odziv v primerih, ko storilec med dolgotrajnim postopkom postane polnoleten.
»Mladoletnost mora biti razlog za takojšen odziv pristojnih in ne okoliščina, ki vodi v odsotnost odziva. Mladoletnik, ki izvršuje kazniva dejanja, še posebej huda, potrebuje hiter in jasen odziv pristojnih organov, da njegovo ravnanje ni dopustno. Le tako ima ukrep vzgojni učinek.«
Država stoji ob otroku, kadar je ta žrtev
Vsak mladostnik, ki poseže po nasilju nad vrstnikom, mora vedeti, da bo njegovo ravnanje imelo posledice in da bodo te sledile hitro, so jasno zapisali na ministrstvu.
»Vsak starš mora vedeti, da država stoji ob njegovem otroku, kadar je ta žrtev. Hiter postopek je zato enako pomemben za žrtev: ta ne sme leta čakati na odgovor, čas pa ne sme delati v škodo pravičnosti,« je dejal minister in dodal:
»Razumem starše, ki se ob takšnih primerih sprašujejo, ali ima prijava nasilja smisel. Moja naloga je, da bo odgovor na to vprašanje nedvoumno pritrdilen. Nihče v Sloveniji ne sme odraščati s prepričanjem, da se nasilje splača, nobena žrtev pa ne sme ostati z občutkom, da je sama.«
Strokovne službe ministrstva bodo proučile zakonsko ureditev ter ocenile, ali so potrebne dodatne zakonske spremembe, da se podobni primeri ne bi ponavljali. Trajanje postopkov proti mladoletnim obdolžencem je bilo sicer eno osrednjih izhodišč Zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov (ZKOM), ki ga je Državni zbor sprejel 28. januarja 2026, uporabljati pa se bo začel 1. januarja 2027.
Skrajševanje sodnih postopkov, učinkovita in pravočasna kaznovalna politika ter odgovornost vseh deležnikov v pravosodnem sistemu so med prednostnimi nalogami ministrstva v tem mandatu, so še zaključili.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
