Prah dviguje nenavadna večmilijonska prodaja
Naprodaj so podvodne parcele Slivniškega jezera. Prodaja jih Družba RTG Slivniško jezero za približno 6,3 milijona evrov.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Želim poudariti, da ni naprodaj Slivniško jezero, ampak nekaj parcel vodnega zemljišča v tem jezeru. Prodaja podovodnih zemljišč še ne pomeni, da bo nov lastnik postal tudi neomejen gospodar vode, saj je voda v Sloveniji javno dobro, njena uporaba je urejena z zakonodajo,« je poudaril Roman Kramer, v.d. direktorja direkcije za vode.
Družba RTG Slivniško jezero za približno 6,3 milijona evrov prodaja štiri parcele, ki v naravi predstavljajo Slivniško jezero. Novico o načrtovani prodaji je presenetila lokalno skupnost, najbolj Ribiško družino Voglajna, ki je približno 19-odstotna lastnica omenjenega podjetja. Njen direktor Gregor Moser zadeve ne želi komentirati, pravi le, da zanimanje za nakup obstaja in da ima predkupno pravico država.
Lastništvo v družbi RTG Slivniško jezero imajo Gregor in Barbara Moser ter Ribiška družina Voglajna, ki ima tudi koncesijo za upravljanje ribolova. Po podatkih portala Ebonitete omenjeno podjetje v zadnjih štirih letih ni ustvarilo prihodkov, čisti poslovni izid je zadnja tri leta izkazal izgubo, ki je presegla dva tisoč evrov.
Bo kupec občina?
Po besedah šentjurskega župana Marka Diacija je primer lastništva Slivniškega jezera zelo zapleten in večplasten, ki ga pristojne državne službe neuspešno rešujejo že vrsto let. Po Zakonu o vodah ima predkupno pravico na vodnih zemljiščih država. Zanimalo nas je, ali občino nakup zanima.
»V teh pravno zapletenih oziroma nepojasnjenih okoliščinah Občina Šentjur ne more in ne sme biti zainteresirana za nakup. A je v občinskem interesu nadaljnji razvoj ribištva in turizma ob Slivniškem jezeru. Vse te dejavnosti smo že opredelili davnega leta 2013 v občinskem prostorskem načrtu,« je poudaril Diaci.
Ob tem velja poudariti, da prodaja zemljišč še ne pomeni, da bo nov lastnik postal tudi neomejen gospodar vode. Voda je v Sloveniji javno dobro, njena uporaba je urejena z zakonodajo.
Lastništvo v sodnem postopku
Na ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da glede lastništva vodnih zemljišč na območju Slivniškega jezera trenutno poteka sodni postopek. »Ker se vaša vprašanja nanašajo na okoliščine, ki so predmet sodne presoje, vam dodatnih pojasnil v tem delu postopka ne moremo posredovati, saj bi njihovo razkritje lahko škodovalo izvedbi sodnega postopka,« so navedli v pisnem odgovoru in dodali, da vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja.
Ker se mnogi sprašujejo, kako je mogoče, da je naprodaj jezero, je treba poudariti, da slovenska zakonodaja ne omogoča prodaje vode oziroma vodnih virov, a dopušča prodajo zemljišč pod vodami oziroma zemljišč, ki so povezana z vodnim območjem. V Sloveniji so v zasebni lasti nekateri umetni ribniki, gramoznice in tudi jezera, kot je na primer jezero Kreda.
Ribiči: »Primerna lastnica bi bila država«
V Ribiški družini (RD) Voglajna menijo, da je zdaj na potezi država, ki mora čim prej urediti vprašanje lastništva. Že dlje časa opozarjajo, da gre za pomemben naravni vir in da bi njegov pravni status moral biti jasen in nedvoumen.
Predsednik RD Voglajna Zlatko Hofman se ob tem sprašuje, kakšen bi sploh bil interes morebitnega kupca za nakup dela jezera, saj takšno lastništvo samo po sebi ne omogoča upravljanja s celotnim jezerom.
»Za Slivniško jezero ima naša ribiška družina že vrsto let koncesijo za izvajanje ribiškega upravljanja, ki nam jo je podelila država. Svoje naloge izvajamo strokovno, odgovorno in v skladu z zakonodajo ter s koncesijskimi obveznostmi. Morebitna sprememba lastništva zemljišč ne bi imela nikakršnega vpliva na izvajanje naše koncesije, zato se naše delo ne bo spremenilo,« dodaja sogovornik.
Ob tem poudarja, da bodo še naprej odgovorno skrbeli za ribji stalež, varstvo narave in trajnostno upravljanje tega pomembnega vodnega ekosistema.
V Ribiški družini Voglajna menijo, da bi bila edina primerna lastnica tako pomembnega naravnega območja država, saj bi lahko zagotovila dolgoročno varstvo javnega interesa, ohranitev naravne dediščine ter jasno ureditev pravnih razmerij.
Potrebuje Moser denar?
Zlatko Hofman prav tako opozarja, da vprašanje sedanjega lastništva družbe RTG Slivniško jezero še vedno ni v celoti razjasnjeno oziroma raziskano.
»Dejstvo je tudi, da družba RTG Slivniško jezero že več desetletij gospodarsko nazaduje, kar se odraža tudi v stanju njenega premoženja. Stavbo ribiškega doma je načel zob časa, ribogojnica je propadla. V tem kontekstu je odločitev za prodajo razumljiva, saj družba za delovanje potrebuje finančna sredstva. Vendar to ne sme biti razlog, da bi vprašanja, povezana z upravljanjem in lastništvom tako pomembnega naravnega območja, ostala nerešena," dodaja Horman.
Ribiči menijo, da je napočil čas za sistemsko rešitev, ki bo v interesu države, lokalne skupnosti, narave in vseh uporabnikov Slivniškega jezera.
Kaj pravijo v Kavarni Ramna?
Ob Slivniškem jezeru že več let obratuje Kavarna Ramna. Njen lastnik Luka Polenšek prav tako ni skrival začudenja o napovedani prodaji parcel vodnega zemljišča.
»Naša kavarna je na parceli, ki je v naši lasti. Tudi če bo prišlo do prodaje podvodnih parcel in dela obalnega pasu, ne bo imela vpliva na našo gostinsko dejavnost,« pravi Luka, pri čemer poudarja, da si želi dobro sodelovanje vseh, ki so kakorkoli povezani s Slivniškim jezerom, v dobrobit lokalne skupnosti oziroma obiskovalcev.
»Prav tako si želimo, da bi država in lokalna skupnost sodelovali pri pripravi celovite turistične razvojne vizije tega območja. To bi bila dodana vrednost za občino, njene prebivalce in obiskovalce,« je prepričan Polenšek.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
