Ta konec tedna bo v številnih občinah prižig prazničnih luči. Decembra nas na prosto vabijo še adventni sejmi, drsališča, praznični koncerti, jaslice na prostem ter številne izbrane kulturne prireditve. Zagotovo lahko vsak najde nekaj zase.  

Dvorec Gutenbuchel, edini spomenik državnega pomena v šoštanjski občini, je tudi letos novembra odet v čarobno adventno vzdušje. Arhitektka Mateja Kumer in cvetličar Simon Ogrizek sta z umetniško dovršeno razstavno vsebino ponovno poskrbela, da je v njem mogoče čutiti praznično toplino. »Vesela sva, da je dvorec Gutenbuchel postal prostor druženja in povezovanja obiskovalcev iz različnih koncev Slovenije,« sta med drugim dejala na odprtju razstave. Rdeča nit letošnje so trajnostni pristopi pri oblikovanju prazničnega okrasja ter v arhitekturi stavbne dediščine.

Včeraj je Komorni moški zbor Celje z gosti s slavnostnim koncertom pod vodstvom Dominika Jurce obeležil 75 let neprekinjenega delovanja.

Profesor likovne umetnosti Rafael Košec Tekavc je otroštvo preživljal v Bezovju v občini Šentjur, na gričku, od koder je njegov pogled segal po vsej dolini. Ko je sedel na pragu domače hiše, je lahko ves dan opazoval dogajanje okoli sebe, toliko zanimivega je zaznalo njegovo oko. Kot pravi, je opazovanje ključno tudi pri likovni ustvarjalnosti, da se njegove misli osredotočijo na dejanje in da lahko izrazi svojo idejo. Pomemben del njegovega ustvarjanja je povezan z lesom. Ko v roke prime kos lesa, včasih ne ve, kaj bo nastalo iz njega. Prisluhne letnicam, grčam, barvam in jim dovoli, da ga razveselijo s skledo, z žlico ali z umetniškim delom, v katerem lahko vsak opazovalec prepozna svoje sporočilo.

Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje je v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) pripravil obsežno in poglobljeno razstavo z naslovom Od habsburških Brionov do medvojnega Celja, ki daje sistematičen vpogled v zgodovino družine Turk in njen odnos z družino habsburškega prestolonaslednika Franca Ferdinanda na hrvaških Brionih, kjer je družina začela pisati svojo zgodbo. Razstavo si lahko v pritličju Osrednje knjižnice Celje ogledate do konca novembra. 

Program Pravljičnega Celja, ki ga letos pripravlja Zavod Celeia Celje v sodelovanju s partnerji in ob podpori Mestne občine Celje, bo letos na devetih prizoriščih potekal od 30. novembra do 31. decembra. Zvrstilo se bo več kot 65 dogodkov. Novosti se obetajo tudi v Pravljični deželi, ki bo 20. decembra svoja vrata odprla že 25. leto zapored. (SŠol, Foto: )

· Portret tedna

Šestdeset let je veliko ali pa tudi ne. Toda za oktet je to brez dvoma zavidanja vredno obdobje. Šest desetletij predanosti in zvestobe, ljubezni do petja, iskrenega prijateljstva. <a href="https://dolenjskilist.svet24.si/2024/11/09/295613/novice/posavje/slavnostna_seja_v_znamenju_zasluznih_obcanov_in_glasbe/" target="_blank">Na slavnostni seji Občine Sevnica je grb občine, najvišje priznanje takoj za nazivom častni občan, prejelo<strong> Kulturno društvo Oktet Jurij Dalmatin </strong>iz Boštanja</a>. »Že šest desetletij s svojim petjem bogati našo skupnost in skrbi za prenos kulturne dediščine med generacijami. Njihov prispevek k ohranjanju slovenske identitete je neprecenljiv,« je med drugim zapisano v obrazložitvi.

Podhod od celjske izpostave finančne uprave proti Zgodovinskemu arhivu Celje ima od konca septembra nekoliko posodobljeno podobo. Krasi ga grafit zmaja, ki ni nastal kot večina grafitov, ki jih grafitarji narišejo s pločevinko barve, ampak je natisnjen. Grafit je sicer več kot le končni izdelek, ki predstavlja sliko zmaja in napis Artur. Je le del umetniškega dela, s katerim se njegov avtor Ljubljančan Miha Artnak, bolj znan pod umetniškim imenom The Miha Artnak, upira avtomatizaciji.

Preteklo soboto so v Gledališču Zarja Celje obeležili konec 31. Novačanovega festivala ljubiteljskega gledališča. V tekmo za tulipan za najboljšo predstavo po oceni občinstva se je podalo pet predstav. Letos so gledalce prepričali igralci Gledališča Toneta Čufarja Jesenice s svojo dramatizacijo kultnega filma Kajmak in marmelada avtorja Branka Đurića. Predstavo je režiral Gojmir Lešnjak – Gojc. Občinstvo je predstavi podelilo skupno oceno 4,63. Zaključno dogajanje je popestril tudi igralec Žiga Čamernik z monokomedijo Gospod predsednik, ki je do solz nasmejala gledalce.

S prvo večjo stensko poslikavo betonske škarpe v bližini preboldskega godbeniškega doma nas je Žiga Hriberšek navdušil že pred dvema letoma. Lani je poslikal prazno betonsko steno pri križišču v Latkovi vasi, letošnje poletje pa nas je odprtih ust pustil z umetnino na stavbi preboldskega medgeneracijskega centra. »Pri ustvarjanju poslikave mi je pomembno, da z njo nekemu mestu dodam primerno zgodbo in sporočilnost. Da poslikava ni le okras, temveč prostor opremi tudi simbolično,« je o svojih mojstrovinah povedal mlad vsestranski umetnik. Vse tri njegove poslikave, ki se vijejo skozi Prebold, nosijo različne motive, a vsem je skupno, da častijo kraj in njegovo bogato kulturno dediščino.

V majhnem naselju Gorenje v občini Šmartno ob Paki od letos ob odrasli gledališki skupini Kulturnega društva (KD) Gorenje deluje tudi otroška. Že s svojo prvo predstavo Srote se je na državnem srečanju otroških gledaliških skupin zavihtela na sam vrh in prejela zlato priznanje. »Vsi otroci so prvič stali na odru, ampak so bili neverjetni,« je ponosno povedal režiser 35-minutne predstave in dolgoletni amaterski igralec Franc Fužir. Doprinos mladih nadebudnih igralcev k majhni skupnosti je prepoznal tudi župan Občine Šmartno ob Paki, ki bo novonastali otroški gledališki skupini v Gorenju ob občinskem prazniku podelil županovo priznanje mladim.

  Ljudska univerza Šentjur, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko, danes v Slomškovi rojstni hiši gosti 16. Slomškov simpozij, ki se ga udeležuje več kot 90 učiteljev in vzgojiteljev iz vse države.  

Likovna sekcija celjskega Kulturno-prosvetnega društva Svoboda je obeležila 50. jubilej. Ob tej priložnosti so njeni člani v Muzeju novejše zgodovine Celje slovesno odprli razstavo z naslovom Svoboda ustvarjanja, 50 let celjskih likovnikov, kjer so predstavili svoja raznovrstna umetniška dela. V društvu so izrazili ponos in veselje, da je sekcija vsa ta leta rasla in puščala pomemben pečat na področju likovne umetnosti v knežjem mestu, pri čemer verjamejo, da bo tako tudi v prihodnosti.

V Celju se je 18. oktobra začel 31. Novačanov festival ljubiteljskega gledališča. Je najbolj prepoznaven ljubiteljski gledališki festival v vzhodni Sloveniji in edini v celjski regiji. Na odru Gledališča Zarja Celje v Trnovljah se bo do 9. novembra zvrstilo pet tekmovalnih predstav, na koncu bo ena dobila tudi glavno nagrado tekmovanja, tulipan za najboljšo predstavo po oceni občinstva, ki lahko predstavo lahko oceni od ena do pet. V vsako predstavo je vključen tudi izbor za igralca oziroma igralko večera.

Mednarodni festival vezenja, letošnji je bil že sedmi, je namenjen promociji vezenja kot pomembnega elementa naše kulturne dediščine in tudi širšega področja tekstilne in oblačilne dediščine. Vezeni namizni prti in prtički so bili rdeča nit letošnjega festivalnega dogodka, ki je v velenjsko Rdečo dvorano ponovno privabil veliko obiskovalcev. Občudovali so unikatne vezenine 240 vezilj iz domovine in tujine. Na Velenjskem gradu so v sklopu festivala odprli osrednjo občasno razstavo, posvečeno ženitovanjskim šegam.

Veliko nejevolje sta med kulturniki, predvsem ljubiteljskimi celjskimi društvi, povzročila kulturna razpisa, ki sta bila letos namenjena sofinanciranju kulturnih programov oziroma projektov v Celju. Družbena omrežja so pokala od kritik strokovnih komisij, ki so odločale o tem, kdo bodo prejemniki celjskih kulturnih evrov. Kratko so potegnila predvsem ljubiteljska društva, ki na dveh razpisih niso dobila nič denarja. Letošnji kriteriji za prejem občinskega denarja so bili strožji, na občini pa naj bi to, da so ljubiteljska društva »izpadla«, kot pravijo, kar hitro dojeli. Občina je zdaj objavila Javni poziv za izbor in sofinanciranje kulturnih programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki letos niso bila sofinancirana iz drugih javnih razpisov oziroma javnih pozivov občine. Torej se tudi ljubiteljska društva vendarle nadejajo nekaj denarja, a grenak priokus med njimi vseeno ostaja. Predvsem pa so celjski kulturniki jezni zaradi članov komisij. Zato bo občina sestavo komisij spremenila. V oči pa bode dejstvo, da občina poudarja, da naj bi bilo v zadnjih 20 letih na področju sestave komisij in deljenja denarja kar nekaj domnevnih neskladij z zakonodajo. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)

Franca Uratnika sva s fotografom obiskala dan po tem, ko je na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku Občine Polzela prejel naziv častnega občana. Med snemanjem pogovora mu je telefon zazvonil več kot desetkrat. Klicali so ga stari znanci in prijatelji, ravnateljice osnovnih šol in vrtcev, številni kulturniki, nekdanji sodelavci in člani društev, v katera je vključen. Vsi zapovrstjo so vedno nasmejanemu 80-letnemu gledališčniku, gobarju, organizatorju številnih dogodkov in mehaniku izrazili globoko spoštovanje ob prejemu tega častitljivega naziva. Franc Uratnik namreč kljub svojim letom še vedno neomajno predano sodeluje na več področjih. Ob njegovi rami je vedno žena Marta, ki je tudi tokrat s solzami v očeh poslušala pomenljive besede, ki so mu jih ob čestitkah namenili krajani iz Savinjske doline.