Andraž Purg

Zaenkrat ni znano, ali gre za organizirana kazniva dejanja, ko nekdo načrtno vlomi v vnaprej izbrane cerkve. Prav tako ni znano, ali gre za istega storilca. Vzorec vlomov bi na slednje lahko nakazoval, saj so v zadnjem času na udaru predvsem cerkve na območju Vojnika.

Na vlome na Frankolovem je zadnjič na družbenem omrežju opozoril tudi duhovnik s Frankolovega Branko Cestnik.

Na policiji so potrdili, da so v začetku tedna obravnavali tri tovrstne vlome, in sicer v Šentjurju, na Frankolovem in v Dolu pod Gojko. »V vseh primerih je storilec ukradel gotovino, iz cerkve v Šentjurju še dve mešalni mizi. Povsod je škodo povzročil še s poškodovanjem vrat oziroma oken. V vseh treh primerih smo opravili oglede krajev kaznivih dejanj, zbiranje obvestil še traja. V zadnjih mesecih smo obravnavali kar nekaj vlomov v cerkve in cerkvene objekte. Storilcev še nismo izsledili,« so povedali v Policijski upravi Celje.

Podroben pregled policijskih poročil s Celjskega kaže, da so se predvsem aprila tovrstni dogodki vrstili kot po tekočem traku. Cerkev v Vojniku je bila aprila dvakrat tarča vlomilcev. Sredi aprila je neznanec iz nje ukradel pokrovčka dveh kelihov, pred tem je neznanec v cerkev poskušal vlomiti, a ni znano, kaj ga je odvrnilo. Storilec je takrat s poškodovanjem vrat povzročil za približno 500 evrov škode.

Prav tako aprila so policisti preiskovali tudi vlom v cerkev v Kompolah. Tam storilec ni ničesar ukradel, a je z vlomom povzročil za tisoč evrov škode. Letos spomladi so vlomilca imeli tudi na Strmci pri Laškem. Tudi tam ni iz cerkve nič ukradel, je pa poškodoval dvojna vrata in okna. Gotovino je »pobasal« tat, ki je vlomil v cerkev sv. Roka v Šmarju pri Jelšah.

Da so cerkve, župnišča ali kapelice po Sloveniji pogosto tarča vandalov in vlomilcev ter storilcev ostalih kaznivih dejanj, kažejo tudi podatki iz letnega poročila za Katoliško cerkev. Največ teh kaznivih dejanj v cerkvah je bilo v letu 2023 na območju Ljubljane, sledila sta Maribor in Celje. Glede na statistiko je bilo vlomov v cerkve na Celjskem največ v letih 2013 in 2016, in sicer 25 letno. Od leta 2013 do 2023 je bilo 140 takšnih vlomov v naši regiji. V Ljubljani več kot 400. Iz podatkov za leto 2022 izhaja, da je bila preiskanost tovrstnih kaznivih dejanj malo več kot 30-odstotna. Leta 2020 je bila s kaznivimi dejanji povzročena škoda, višja od 100 tisoč evrov.