Edi junak: Pri devetdesetih spomini še kako živijo
Avgusta letos mineva 79 let, ko je enajstletni deček iz Šentruperta spremljal prevoz 14. humanitarnih paketov v Ljubljano, ki so bili namenjeni internirancem – domačinom, v koncentracijsko taborišče v Italiji. Prvič na vlaku, prvič v Ljubljani … Enajstletni deček Edi ZAVRL je pred kratkim praznoval devetdeseti rojstni dan. Spomini na 13. avgust leta 1942 so še zelo živi. Vsako leto na ta dan Edi zbere svojo družino in skupaj obujajo ter podoživljajo dogodke, ki so se končali srečno.
Tudi letos je Edi zbral svojo družino ter se skupaj z njimi odpravil v Jersovec pri Mirni, kjer je doživeto, opremljeno z uro, datumom ter imeni podoživljal svojo otroško dogodivščino. Pa saj kot enajstletni otrok niti ni vedel, v kaj se spušča. Zelo ponosen je bil, da bo opavil pogumno in humano delo. Humanost in prostovoljstvo sta bili stalni spremljevalki v njegovem nadaljnjem življenju, saj je bil skoraj 60 let aktiven prostovoljec Krajevne organizacije RK Šentrupert. Edijevo geslo namreč je :«Če pomagaš drugim, pomagaš tudi sebi,» in zato ni slučajno, da je za svoje humanitarno poslanstvo prejel tudi občinsko priznanje Občine Šentrupert. In ne samo to. Edi je prejel tudi zlati in srebrni znak Rdečega križa Slovenije. Srebrni znak mu je vročil tedanji slovenski predsednik Milan Kučan, leta 1998 pa mu je Krajevna skupnost Šentrupert podelila znak OF. Na vsa svoja priznanja je ponosen in hvaležen, da so tudi drugi opazili njegovo veličino.
13. avgusta letos sta bili pred hišo izobešeni zastavi, saj, kot pravi, je ta dan za njega praznik. Srčno si želi, da bi lahko tudi naslednje leto skupaj z družino in z nekaterimi prijatelji ponovno obujal spomine na ta prazničen dan.
