Kako zadržati vodo za sušno obdobje, ne da bi ogrozili poplavno varnost?
Pobudniki želijo spremembe državnega prostorskega načrta za Savinjo. Kaj na njihove predloge odgovarja Direkcija RS za vode?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Občina Prebold, Združenje Ekoci in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije so ministrstvu za okolje na sestanku predstavili pobudo za posodobitev državnega prostorskega načrta (DPN) za reko Savinjo. Želijo si, da bi pristojni pri nadaljnjem načrtovanju upoštevali celostno upravljanje reke in njenih vodnih virov, ne samo varstva pred poplavami, kot je načrtovano v načrtu.
»Letošnja suša je jasno pokazala, da je treba upravljanje voda prilagoditi obema skrajnostma,« so v imenu pobudnikov po sestanku sporočili iz združenja za trajnostno prihodnost Ekoci – eko civilne iniciative Slovenije.
Zakaj pobudniki menijo, da zdajšnji načrt ne odgovarja na vse izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe? Kakšne rešitve predlagajo za zadrževanje vode? In kaj na njihove predloge odgovarjajo na Direkciji RS za vode?
Kaj vključujejo predlogi?
Letošnje razmere so po njihovih navedbah pokazale, kako pomembno je vodo zadržati v prostoru in jo ohraniti za obdobja suše. Savinja je imela ponekod zelo nizek pretok, zaradi pomanjkanja vode so bili omejeni ali celo izklopljeni nekateri namakalni sistemi. »Pobudniki zato predlagamo, da so pri nadaljnjem načrtovanju DPN Savinja poleg poplavne varnosti sistematično obravnavani tudi ukrepi za zadrževanje vode in zagotavljanje vode v času suše,« so zapisali.
Ob tem so izpostavili tudi varovanje kmetijskih površin. Z izvedbo zdaj načrtovanih pretežno suhih zadrževalnikov bi bilo po ocenah pobudnikov izgubljenih več kot tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč.
Pri nadaljnjem načrtovanju bi morali zato pristojni po njihovih besedah poleg poplavne varnosti sistematično obravnavati tudi postavitev mokrih zadrževalnikov in drugih ukrepov za zadrževanje vode in ne večinoma suhih zadrževalnikov. Obravnavati bi morali tudi rešitve za zagotavljanje vode za namakanje in potrebe kmetijstva (razširitve in povečanje števila akumulacijskih jezer), vključitev sonaravnih rešitev na Savinji in njenem obrežju, zadrževanje vode na kmetijah in zemljiščih ter obnovo naravnih elementov v prostoru in ukrepe za zmanjševanje erozije, plazov in izgube podtalnice.
Kramer: predlogi niso podprti z izračuni
Za odziv na pobudo za posodobitev DPN za reko Savinjo smo zaprosili Direkcijo RS za vode. Kot je povedal v. d. direktorja Roman Kramer, ki je bil prav tako prisoten na sestanku, pobudniki prisotnim niso predstavili nobenih novih strokovnih dognanj in argumentov, ki bi pokazali, kako bi bilo mogoče s predlaganimi rešitvami zagotoviti dovolj prostora za zadrževanje vode ob poplavah. Po njegovih besedah zato ministrstvo ni obljubilo, da bo odpiralo nove postopke glede DPN
»Pobudniki menijo, da je treba namesto suhih zadrževalnikov narediti mokre zadrževalnike, da je treba upoštevati sonaravne rešitve in tako naprej. A za to nimajo strokovne podlage,« je poudaril.
Izpostavil je razliko med vodo, ki jo je treba zadržati zaradi poplavne varnosti, in vodo, ki bi jo potrebovali za namakanje. Po njegovih besedah mora sistem za poplavno varnost v Savinjski dolini zagotoviti prostor za približno dvanajst milijonov kubičnih metrov vode, za namakanje pa bi potrebovali približno dva milijona kubičnih metrov vode.
»Pobudniki torej predlagajo, da moramo zgraditi mokre zadrževalnike za štirinajst milijonov kubičnih metrov vode. Takšne zadrževalnike lahko zgradimo samo na kmetijskih zemljiščih in jih s tem trajno izgubimo. Tudi če naredimo močvirja, je to vse na račun kmetijskih površin,« je poudaril Kramer. Prepričan je, da so predlogi pobudnikov nestrokovni.
Dvom v stroko?
Kramer je pojasnil, da je pri pripravi DPN sodelovala vsa slovenska vodarska stroka, prav tako so projekt v preteklosti pregledali tuji strokovnjaki. »Žalostno je, da v Sloveniji stroki ne verjamemo. Rešitve smo iskali po celi Evropi in vsepovsod delajo na isti način. Potem pride civilna iniciativa, ki pravi, da to ni res, čeprav nima strokovnih rešitev, s katerimi bi pokazala, kako zadržati štirinajst kubičnih metrov vode,« pravi Kramer.
»Za vsako stvar, ki jo predlagaš, moraš pripraviti izračun in se pod njega tudi podpisati. V našem primeru se je podpisala vsa slovenska vodarska stroka, sodelujejo vsi, ki na tem področju v Sloveniji kaj veljajo. Če jim ne zaupamo, potem ne vem, kaj naj sploh rečem,« poudarja Roman Kramer.
Po njegovih besedah se država zaveda, da je treba imeti dovolj vode tudi za namakalne površine, zato je v državni načrt že umeščen mokri zadrževalnik Gozdnica, ki ima prostora za osemsto kubičnih metrov vode.
»Verjetno bomo razširili tudi mokri zadrževalnik na območju Žovneka. Hoteli smo narediti še en mokri zadrževalnik, ampak nam ga zaradi nature 2000 niso dovolili zgraditi. Torej rabimo le še en zadrževalnik in bo zadoščeno količini, ki jo Spodnja Savinjska dolina rabi,« je povedal Kramer.
Odgovori zbrani na okoli 680 straneh
Postopek priprave DPN se po njegovih besedah nadaljuje. V občinah Žalec, Prebold in Polzela so minuli teden že predstavili stališča do pripomb, ki jih je podalo 181 različnih oseb. Nekatere pripombe so bile po besedah Kramerja zelo obsežne, saj so posamezni predlagatelji navedli tudi po več sto posameznih točk.
»Gradivo ima približno 680 strani, saj smo za vsa stališča pripravili tudi odgovore, ki bodo uradno objavljeni v drugi polovici oktobra,« je napovedal Kramer. V direkciji so po njegovih besedah upoštevali pripombe, za katere so ocenili, da so smiselne, nekaj manjših sprememb naj bi še vključili. Če bo postopek potekal po načrtih, Kramer pričakuje, da bo vlada odlok o DPN sprejela v prvi polovici prihodnjega leta.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
