Andraž Purg

»Bi mi lahko tole, lepo prosim, popravili še danes? Bi prišel iskat popoldne,« je dejal starejši gospod, ki je čez prodajni pult namesto čevljev odložil trak, ki ga potrebuje za pokrivanje bazena. Ker se je raztrgal, je prav v zmogljivih čevljarskih strojih videl možnost popravila.

Da se strankam kar pogosto mudi, je razložil čevljar Martin Kumer, ki je v obrtniški delavnici v celjski Gosposki ulici prisoten že 37. leto, vse od leta 1988. Ne le da ljudje popravilo čevljev potrebujejo za kakšen poseben dogodek ali ples. Obisk čevljarja je včasih nujen tudi, ko se strankam peta poškoduje na poti na delo. »Takrat par v popravilo prinesejo njihove kolegice in prosijo za popravilo čim prej, da sodelavke niso dolgo bose v službi,« je dejal znan obrtnik.

Andraž Purg

· Novice

Ana Špat: skrivnost aktivne starosti sta zanjo znanje in branje

»Bil sem kot nepopisan list«

Vrata delavnice odpre ponavadi že ob pol osmih zjutraj, pripelje se od doma blizu Celjske koče. Ob koncu osnovne šole ni točno vedel, kateri poklic bi izbral, a je želel poskusiti, kako je biti čevljar. Te dejavnosti se je priučil pri mojstru Jožetu Perku, ki se je v isti delavnici, v kateri njegovo pot nadaljuje Kumer, posvečal le izdelovanju nove obutve.

»Učenje je bilo zelo zanimivo. Bil sem kot nepopisan list. Mojster mi je predajal opravila. In ker je bil postopek izdelave vsakega novega čevlja enak, sem se lahko veliko naučil. Z vsakim novim parom sem bil bolj spreten.«

Po dveh letih, ki ju je Martin Kumer porabil za uk, je mojster odšel v pokoj, dejavnost je prevzel njegov sin. Sčasoma so v delavnici tudi na Martinovo pobudo začeli popravljati čevlje, torbe, pasove, nahrbtnike, potovalke in druge podobne izdelke. »Pri popravilih je tako, da vsak primer sproti uči človeka, kaj je treba narediti,« je pojasnil.

Andraž Purg

Popravila smiselna le za kakovostne kose

Kaj ga med vsemi stroji in orodji najbolj zaposluje? Na prvem mestu so poškodovane petke ženskih čevljev in kakšni raztrgani ter razparani deli obutve. »Skoraj za vsako težavo lahko najdem rešitev. Drugo je, ali je popravilo vedno smiselno, kar zadeva ceno in videz. Če dam primerjavo – tudi povsem razbit avto je možno popraviti, vendar je popravilo v tem primeru dražje, kot je vredno vozilo,« je razložil sogovornik.

Opaža, da je povpraševanja po popravilih čevljev in modnih dodatkov iz leta v leto manj. To, da so čevljarji vedno bolj redki obrtniki, je po njegovih besedah pokazatelj, da ta obrt nima ravno svetle prihodnosti. »Kakovostne čevlje lahko popravljamo in jim podaljšujemo življenjsko dobo. Kakšnih gležnjarjev za 20 evrov pa se skoraj ne splača popravljati, saj je že menjava zadrge tako draga kot nov par,« je dejal.

· Kultura

Talentirana 12-letna Celjanka s samostojno likovno razstavo

Zapostavljeno usnje

Čevlji, ki so bili nekoč izjemno dragoceni in so jih nosili na primer družinski člani različnih generacij, so bili usnjeni. »Danes v starem mestnem jedru tri četrtine trgovin nima čevljev, ki bi bili vsaj delno povezani z usnjem. Prodajalci strankam velikokrat pravijo, da so čevlji narejeni iz umetnega usnja. Ljudje ne vedo, da je to v resnici skaj, ki se vede bistveno drugače kot usnje. Gre za zavajanje. Takšni čevlji so daleč od tega, da bi bili usnjeni,« je dejal sogovornik.

Ta naraven material je po njegovih besedah še vedno najbolj ustrezen za stopala. Njihovo udobje in dobro počutje se mu zdita zelo pomembna za zdravje človeka nasploh. »Če nas noge nosijo, lahko hodimo. Če nas ne nosijo, je še do stranišča priti prava muka. Marsikdo se ne zaveda, kako pomembne so noge. Čevlji, ki stopala stiskajo, tako da ljudje, ko si jih sezujejo, čutijo pekoč občutek, gotovo niso dobri.«

Andraž Purg

Usnjeni pasovi lahko zdržijo desetletja

Kot pravi, je prav to, da je izdelek narejen iz usnja, eden od pogojev za smiselnost popravila. Tudi kakovostni usnjeni pasovi lahko zdržijo desetletja, podobno torbice. Medtem ko se modni dodatki iz umetnih materialov veliko prej iztrošijo. »Že star rek pravi, da so najdražje stvari tiste, ki so poceni.«

Potrebnega čevljarskega materiala ni težko kupiti. Bolj zahtevno je dobiti kovinske nadomestne dele za torbice, saj se modeli spreminjajo iz sezone v sezono. Marsikaj je možno tudi prilagoditi. V delavnici ima večinoma stare stroje, ki so zelo kakovostni in se skoraj ne kvarijo. Če se kaj zalomi, se zna Kumer izziva lotiti sam.

Andraž Purg

Vedno težje za obrtnike

Kolegi čevljarji, ki jih je spoznal v obdobju, ko se je učil za ta poklic, danes počasi zapirajo vrata svojih delavnic. Nekaj jih je tudi že preminulih. Po drugi strani mladih ljudi ta poklic ne zanima, opaža Kumer. »Šola za to obrt ne deluje že 35 let. Kakšen dvajsetletnik verjetno še pomisli ne na poklic, kjer ni potrebe po pametnih telefonih. A s Facebookom in Tik Tokom se čevljev ne da popravljati,« je jasen.

Zdi se mu, da ne zamira le čevljarska obrt, ampak tudi staro celjsko mestno jedro. Tako je že od gradnje velikih trgovskih središč na obrobju, pravi. Velika napaka se mu zdi postavitev smetnjakov in velikih plastičnih cvetličnih korit, zaradi česar v Gosposki ulici ni več mogoče parkirati.

»Ljudem je čas dragocen. Tisti, ki nimajo časa za pot do čevljarja, gredo raje po nove čevlje v trgovino. Zdaj se do delavnice ne morejo pripeljati in tukaj pustiti vozila. Redki so ljudje, ki bi bili pripravljeni avto pustiti pri nekdanjem Topru in se peš odpraviti do čevljarstva.«

Ljudje, ki delajo, nimajo časa, starejši take poti niti ne zmorejo, dodaja. Žalosten je, saj je nedavno vrata zaprla še sosednja trgovina. Tudi bližnji gostinec tarna, da mu je zaradi ukinitve parkirnih mest upadel promet. »Včasih je naša ulica veljala za najbogatejšo, danes je podoba žal drugačna.«

Andraž Purg