Društvo Alma Mundi

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V Gornjem Gradu je bil 24. junija, med kresno nočjo in 35. obletnico osamosvojitve Slovenije, na pobudo Društva Alma Mundi prvi Festival dediščine Gornjegrajskega. Društvo ga je pripravilo v sodelovanju z Občino Gornji Grad. Posvečen je bil lani preminulemu gornjegrajskemu zbiratelju Janezu Mavriču.

Povezovanje znanosti, kulture in gospodarstva

Etnotržnici, tradicionalni gastronomski ponudbi v lokalnih gostilnah in glasbenim nastopom – vse je bilo v znamenju gornjegrajske in zgornjesavinjske tradicije – ter odprtju razstave dokumentarnih fotografij iz zadnjega leta življenja Janeza Mavriča avtorjev dr. Barbare Trnovec, Sare Bastl in Roberta Gabra je sledil osrednji del festivala.

Premierna projekcija kratkega filma Za Gornji Grad in Bogu v čast – Portret gornjegrajskega zbiratelja Janeza Mavriča (1951–2025) in okrogla miza z naslovom Pomen zbirateljstva in dediščine za lokalno skupnost in narod sta bili organizirani v nabito polni Galeriji Štekl. Pobudnica, avtorica in kuratorika festivala dr. Barbara Trnovec je okroglo mizo odprla z vprašanjem o pomenu zbirateljstva Janeza Mavriča in pomenu njegove bogate zbirke.

· Kultura

Pravljica oživela: Celjski dom očarala ta glasbeno-plesna predstava

Svoje spomine na zbiratelja in njegovo delovanje sta delila zbiratelja Marko Zdovc in Zdenka Zakrajšek, ki sta sodelovala z njim. Oba sta obžalovala, da je bil v življenju deležen nerazumevanja skupnosti, za katero je pravzaprav zbiral. Po besedah dr. Trnovčeve je njegova zbirka izjemno dragocena, ne le za lokalno skupnost, ampak tudi na nacionalni ravni; med drugim vključuje največjo ohranjeno zbirko kokarske oziroma zadrečke keramike in številne unikatne predmete, kot so stekleni sveti duh in relikviariji.

O kulturni dediščini

Sodelujoči na okrogli mizi so razpravljali o pomenu raziskovanja, ohranjanja in promoviranja kulturne dediščine, ki mora biti po besedah dr. Janeza Bogataja nujno v znamenju sodelovanja med zbiratelji in stroko, saj je kakovostna dokumentacija o vsakem posameznem predmetu v zbirki predpogoj za vse nadaljnje korake. V nasprotnem primeru lahko, kot je poudarila dr. Trnovčeva, pride tudi do spornih praks, kakršna je serviranje juhe iz kokarskega klobuka, ki je bil tradicionalno namenjen izključno kuhanju zelja ali repe in klobas. Sporna je tudi zgolj uporaba besedne zveze kulinarika iz klobuka, torej brez pridevnika kokarski, kar pomeni, da nekdo hote ali nehote briše njegovo značilnost.

· Slovenija

Reševalno vozilo se po četrt stoletja vrača v Radeče

Na drugi strani je pozitivno prakso ohranjanja spomina na kokarske lončarje predstavila Andreja Zupan, sopobudnica poti Kokarski klobuk. Dr. Bojana Rogelj Škafar iz Slovenskega etnografskega muzeja je Mavričeve dneve ocenila kot sklop dogodkov, »ki bogatijo vse, lokalno skupnost, stroko in dediščino«.

Gornjegrajski župan Anton Špeh je za konec z zbranimi delil odlično novico, da je bila občina uspešna pri pridobivanju sredstev za uresničitev velike želje Janeza Mavriča, »da bo v muzeju, v Šteklu v Gornjem Gradu, na ogled postavljena njegova zbirka«. Dodal je, da verjame, da bodo Mavričevi dnevi postali tradicionalni.

DR. BARBARA TRNOVEC, DRUŠTVO ALMA MUNDI