V Sloveniji danes praznujemo dan reformacije, ki je Slovencem prinesla prvo knjigo in knjižni jezik, pa tudi prvo omembo pojma Slovenec.

Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju in malo v 17., katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Njen glavni začetnik je nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami, kjer je med drugim spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve. Luther je sprva zahteval le reformo katoliške cerkve, ker pa ga je ta zavrnila, se je oblikovala nova cerkvena organizacija, luteranska cerkev. Luter je zahteval tudi, da naj vsak vernik naj sam bere Sveto pismo v svojem maternem jeziku.

Leta 1550 je protestant Primož Trubar izdal Abecednik in Katekizem. Trubar je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali slovenski protestantski pisci.
Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je po mnenju številnih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je leta 1584 v Wittenbergu dal natisniti Jurij Dalmatin. Med reformacijo je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih.