»Na pomoč!«
Gasilski domovi že od nekdaj izstopajo v podobi kraja. Poleg zagotavljanja varnosti in zaščite prebivalcem so tudi središče družabnega in kulturnega življenja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Začetki organiziranega gasilstva in varstva pred požari v Velenju segajo v leto 1897. Takrat je Karel Adamovič, tedanji lastnik Velenjskega gradu, novo ustanovljenemu velenjskemu gasilskemu društvu za delovanje podaril 500 goldinarjev. Odstopil jim je tudi prostor za prvi gasilski dom v okviru svojega živinskega dvora – Majerhofa (danes na tem mestu stojita Rdeča dvorana in trgovina Mercator). Sčasoma so prostor preuredili in razširili, postavili tudi značilen lesen visok stolp, v katerem so po pomoči pri gašenju požarov sušili mokre cevi iz konopljinih vlaken.
Ker dom z leti ni več ustrezal potrebam gasilcev jih je to v letu 1920 vzpodbudilo do začetka zbiranja sredstev za izgradnjo drugega gasilskega doma. Prihodke z različnih prireditev, ki so jih organizirali: vsakoletne binkoštne veselice, veselice, ki so jih pripravljali običajno jeseni, silvestrski večeri s tombolo itd. so namenili za izgradnjo novega gasilskega doma. Sredstva pa so zbirali tudi s prostovoljnimi prispevki članov društva in številnih prebivalcev Šaleške doline.
Avgusta 1937 je bilo zbranega dovolj denarja za začetek gradnje. Svečana prireditev z blagoslovom temeljnega kamna je bila načrtovana za nedeljo 22. avgusta, a so morali prireditev zaradi slabega vremena prestavili za teden dni, na nedeljo, 29. avgusta, ko so blagoslov uspešno izpeljali. Na slovesnosti so poleg blagoslova v temelj novega doma vzidali kovinsko posodo s pergamentno listino. Nanjo so zapisali pesem, ki so jo namenili novemu gasilskemu domu, tedanje člane upravnega odbora velenjskega gasilskega društva ter seznam imen darovalcev sredstev za nov gasilski dom skupaj z zneski, ki so jih darovali. Do konca istega leta se je gradnja v grobem zaključila. V letu 1938 so nadaljevali z deli v notranjosti doma, uredili orodjarno in napeljali elektriko. Gasilski dom so zgradili v neposredni bližini trga, na lokaciji današnjega križišča Foitove ceste, Ceste talcev, Partizanske ceste in Starega trga.
Na tem mestu je bil dom v uporabi do začetka 70. let 20. stoletja, ko sta hitra rast in razvoj Velenja botrovala izbiri lokacije za nov (tretji) sodobnejši gasilski dom na Žarovi cesti, ki je bil slovesno odprt 16. julija 1972 in je gasilcem omogočil dobre pogoje za delo ter usposabljanje.
Star gasilski dom na takratni Celjski cesti 34 so 1972. leta porušili. Izkopali in tako ohranili so tudi listino, ki so jo ob gradnji vzidali v njegove temelje. Ob ruševinah starega doma je nekaj časa še sameval njegov visok lesen stolp, ki se je prav tako umaknil širitvi in razvoju Velenja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
