Poletje v objemu narave in dediščine
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Poletje je čas za raziskovanje v naravi. Na obronkih naše doline vas čakata dva bisera etnološke dediščine, ki si ju lahko v juliju in avgustu ob koncih tedna brezplačno ogledate. Grilovo domačijo si lahko ogledate vsako soboto od 10. do 17.ure in Kavčnikovo domačijo vsako nedeljo od 10. do 17.ure.
Domačija, ki je nastala iz viničarije
Grilova domačija v Lipju pri Velenju je bila sredi 19. stoletja postavljena kot majhna viničarija. Poleg hiše jo sestavljajo še gospodarsko poslopje, vodnjak, manjši zelenjavni vrt, čebelnjak, sadovnjak, vinograd, njiva in zelo dejaven zeliščni vrt z okoli sto različnimi vrstami zdravilnih in okrasnih zelišč ter dišavnic. Celotna domačija s svojimi kasneje pozidanimi enotami priča o večstoletni genezi in spremembi svoje agrarne namembnosti. Viničarija se je namreč konec 19. stoletja zaradi trtne bolezni (trtna uš) preoblikovala v posestvo manjšega kmeta, kar je bila tudi sicer razširjena praksa tega območja. Danes si lahko obiskovalec ob obisku ekomuzeja ogleda hišo s svojo okolico. Pot od parkirišča, kjer stoji dejaven spominski čebelnjak Frana Mlinška, vodi po bregu navzgor mimo vinograda in sadovnjaka ter zelenjavnega vrta do glavne hiše domačije. Hiša je v breg potisnjena, vrhkletna, delno zidana, delno lesena in za 19. stoletje značilno krita s slamo. Nad prostorno vinsko kletjo, ki se ponaša s hrastovim stropnikom iz 16. stoletja, je bivalni del, ki krožno vodi skozi različne prostore: »bela« soba s krušno pečjo, »štiblc« ali izba, črno kuhinjo in vežo. Neposredno ob hiši je gospodarsko poslopje, kjer so spravljena večja kmečka orodja in naprave. Pod poslopjem je travnik, ki ga krasi velik zeliščni vrt.
Alpska dimnica vredna ogleda
Kavčnikova domačija v Zavodnjah nad Šoštanjem predstavlja pomemben primer ljudske arhitekture na prostem, ki je na svojih 800 metrih nadmorske višine, v mirni gozdni okolici, preurejena v muzej. Glavna posebnost te najjužnejše ohranjene alpske dimnice v evropskem prostoru je približno 350 let star osrednji glavni del hiše, imenovan dimnica ali po domače »kuhna«. Gre za tip hiše, ki ima odprto ognjišče za kuho in peko, hkrati pa je bilo ognjišče tudi vir toplote. Tak tip hiše oziroma dimnični enocelični prostor je bil hkrati kuhinja, spalnica, delavnica in zraven še prostor za manjše živali – te so, predvsem ponoči, predstavljale dodaten vir toplote. V 19. stoletju je hiša dobila dodaten ločen bivalni prostor, t. i. »belo hišo« s krušno pečjo. Kavčnikova domačija, po domače »pri Kaučelu«, je bila sčasoma še dodatno dozidana in prilagojena potrebam kmečkega gospodarstva. Hiši so prizidali gospodarski del s skednjem, namenjenim shranjevanju kmečkega orodja ter spravilu pridelkov, sena ipd. Pod skednjem je hlev, pod hišo pa svinjak. Danes k domačiji spadajo še lopa za žganjekuho, stranišče na štrbunk, zelenjavni vrt, zelenica in nekaj sadnih dreves.
Vabljeni na ogled.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.