Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Hmelj je bil nekoč pomemben del kmetijske krajine Šaleške doline. Na številnih njivah so se razprostirali obsežni nasadi hmelja. Visoke lesene hmeljevke, ki so jih pozneje nadomestili žični nasadi z napetimi vrvmi, po katerih se je vzpenjal hmelj, so zaznamovale podobo naše doline in pričale o pomenu hmeljarstva za domače prebivalstvo.

Pridelava hmelja je zahtevala veliko ročnega dela. Posebej živahno je bilo v času obiranja hmelja, ko so na hmeljiščih delali domačini in sezonski delavci. Za mnoge obiralce obiranje hmelja ni pomenilo le dela in zaslužka, temveč tudi druženje, nova poznanstva ter številne nepozabne spomine.

Med obiralci je bilo veliko otrok in mladih, ki so hmelj pogosto obirali skupaj s starši ali drugimi družinskimi člani. Prisluženi denar je bil dobrodošel dodatek družinskemu proračunu, mlajšim pa je omogočil nakup šolskih potrebščin ali izpolnitev kakšne želje.
Fotografije in razglednice, ki so se ohranile do danes, ohranjajo spomin na zanimiv in danes manj znan del preteklosti naše doline.

Literatura:
Polak, Boža. Hmelj, nekoč zeleno zlato. Kaj pa danes? Šmartno ob Paki: Turistično društvo, 2013.