Za več kot dva tedna se je življenje na goriškem Krasu ustavilo. V ospredju so bila reševanja življenj, človeškega imetja in naravnega okolja. Posledice ognja, ki je pustošil, so obsežne. Ljudje zaznamovani.
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) mora do 1. oktobra izdelati načrt sanacije gozda na Krasu, ki ga je julija prizadel obsežen požar. V procesu izdelave načrta sanacije bo potekalo tudi ocenjevanje škode.
Ob 19. uri bo preklican tudi državni načrt zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju, je sporočil Simon Vendramin iz gasilske enote Nova Gorica. Kakšne so prve ocene Zavoda za gozdove?
Domačini so vredni vse pohvale, saj napore vlagajo tudi v to, da bi bila občina prijazna do vseh otrok.
Koreografinja Nika Kljun je obiskala domače in skupaj z njimi raziskovala Slovenijo.
Nekaj padavin je za danes sicer še napovedanih. Tudi na italijanski strani se razmere umirjajo, požar je omejen.
Medtem ko se na Krasu borijo s požari, se med Sovodnjami in Zagradom dogaja druga vrsta katastrofe. Soča je namreč ponekod popolnoma suha, na tisoče rib je poginilo, člani zavoda za ribištvo in prostovoljci so noč in dan na terenu. »Stanje je iz dneva v dan hujše. Izčrpani smo, a se skupaj trudimo rešiti, kar se da,« poroča ribič in aktivist Alex Puntin.
Na Velikem Ovčnjaku nad Šibelji na komenskem Krasu je opoldne znova zagorelo. Na teren so nemudoma krenili gasilci.
Na mejnih prehodih s Hrvaško že nastaja gneča, na naših cestah se poznajo tudi počitnice v sosednjih državah.
Prvi dan najhujšega požara je iz službe pohitel domov, saj so se morali njegovi bližnji umakniti iz hiše. Še isti večer so ga poklicali iz poveljstva in napotili v koordinacijo gašenja iz zraka v Kostanjevico. »Vsak večer sem prišel domov in padel v posteljo. Šele včeraj sem si prvič privoščil pivo ter zavrtel nazaj televizijska poročila. In zdelo se mi je bolj grozno kot na terenu,« pravi 38-letni vojaški pilot Jernej Ferletič.
Občine Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Komen, katere je požar najbolj prizadel, bodo na pot obnove krenile skupaj.
Trenutno gasijo tik ob slovensko-italijanski državni meji pri Devetakih. Bojijo se, da se bo v popoldanskem času obrnila smer vetra, kar bi ognjeno stihijo lahko ponovno zaneslo na slovensko stran.
Intervencijsko požagan les bodo predelali v sekance, prodali in zaslužek razdelili med lastnike gozdov.
Stanje na velikem požarišču na Krasu, kjer je ogenj divjal od sredine julija, je pod nadzorom in stabilno, je pa okoli 13. ure zagorelo na italijanski strani v bližini Opatjega sela. Gašenje že poteka, na pomoč so priskočili tudi slovenski gasilci in vojaški helikopter, da se ogenj ne bi razširil na našo stran, so sporočili iz regijskega štaba CZ.
Na ministrstvu za okolje in prostor je danes potekal tehnični sestanek o oskrbi Istre in Krasa s pitno vodo, ki so se ga udeležili predstavniki ministrstva in direktorji vodnogospodarskih podjetij. Govorili so o tekočih ukrepih in o morebitnih srednjeročnih naložbah.
Pravkar je znova zagorelo na italijanski strani v bližini Opatjega sela, na pomoč so priskočili tudi naši gasilci, da se ogenj ne bi razširil na slovensko stran, sporočajo iz Regijskega štaba CZ za severno Primorsko.
Še pred svitom je zagorelo na pobočju Žalostne gore na severozahodnem pobočju Matajurja. Ker ni padlo dovolj dežja, bodo ogenj pogasili s pomočjo helikopterja.
Tudi to noč so imeli gasilci na goriškem Krasu kar nekaj dela, saj so se nenehno prebujala posamezna požarišča. Posredovati so morali na zahodnem delu med Novo vasjo in Hudim Logom ter na Trstelju, kjer pa se je vse dogajalo znotraj požarišča, je nočno dogajanje opisal nočni vodja intervencije Dani Boltar.
Tudi to noč so imeli gasilci na goriškem Krasu kar nekaj dela, saj so se nenehno prebujala posamezna požarišča. Posredovati so morali na zahodnem delu med Novo vasjo in Hudim Logom ter na Trstelju, kjer pa se je vse dogajalo znotraj požarišča, je nočno dogajanje opisal nočni vodja intervencije Dani Boltar.
Nekatere odseke istrskih lokalnih cest tudi to turistično sezono obremenjujejo turisti, ki v želji, da bi se izognili zastojem na glavnih cestah, sledijo priporočilom navigacijskih naprav in uberejo bližnjice po stranpoteh, kjer pa je vožnja dovoljena le za lokalni promet.
