Jaka Jeraša / Primorske novice

Slovenija po pojasnilih predlagateljev novele zakona postaja vse bolj priljubljena destinacija za prihode potniških ladij. Leta 2023 je na primer Koper od aprila do decembra obiskalo 81 potniških ladij, ki so v Slovenijo pripeljale več kot 120.000 potnikov, lani pa 73 potniških ladij z več kot 125.300 potniki. V Piranu so leta 2023 zabeležili 20 prihodov potniških ladij, ki so pripeljale skoraj 5000 potnikov, lani pa 31 prihodov ladij z nekaj več kot 4000 potniki.

Obisk prinaša koristi lokalnemu gospodarstvu - gostincem, trgovcem, prevoznikom in turističnim ponudnikom, po drugi strani pa imajo občine zaradi tega tudi dodatne stroške in obveznosti, so v sporočilu za javnost zapisali predlagatelji.

Predlog novele je odgovor na dolgoletne pozive istrskih občin, predvsem Mestne občine Koper in Občine Piran, ki ob prihodu potniških ladij niso prejemale nobenih neposrednih prihodkov, kot jih denimo prejemajo upravljavci pristanišč.

"Nujno in pošteno je, da občine, kot sta Koper in Piran, ob vsakem prihodu potniške ladje dobijo tudi sredstva za svoje gostoljubje. Dodaten denar, ki ga lahko vložijo nazaj v svojo lokalno skupnost - v čiste sanitarije, boljšo obveščenost, parkirišča in kulturne prireditve", je ob vložitvi predloga novele povedala poslanka Svobode Tamara Kozlovič.

Trajnost

Uvedli novo pristojbino: izkrcanje na teh otokih od danes dražje

Kdo bi jo plačeval in kako

Z novelo zakona se med zavezance za plačilo turistične takse na novo uvrščajo ladjarji, torej organizatorji turističnih križarjenj, ki s potniškimi ladjami pripeljejo potnike v slovenska pristanišča ali se zasidrajo v pripadajočem akvatoriju.

Turistično takso bi ladjarji po predlogu plačevali v pavšalnem znesku, odvisno od števila potnikov na ladji. V imenu ladjarjev bo takso lokalni skupnosti odvajal upravljavec pristanišča ali pooblaščeni pomorski agent. Obračun in plačilo takse bo potekalo skupaj z ostalimi pristojbinami in dajatvami, ki jih ladjarji že plačujejo upravljavcu pristanišča, kot je na primer pristojbina za uporabo pristanišča v skladu s pomorskim zakonikom, so pojasnili predlagatelji.

Namenska sredstva

Sredstva, zbrana iz tega naslova, bodo namenska, tako kot to velja za turistično takso, ki jo plačujejo gostje ob prenočevanju.

"Lokalne skupnosti bodo sredstva lahko uporabile za informacijsko turistično dejavnost, trženje celovite turistične ponudbe na ravni turističnega območja, razvoj in vzdrževanje skupne turistične infrastrukture, razvoj in vzdrževanje javnih površin, namenjenih turistom, organizaciji in izvajanju prireditev in drugih dejavnosti, ki jih predvideva zakon," so zapisali.

Kaj pravijo poslanci

"Kot istrski poslanec vem, kaj pomeni, ko se mesto vsak teden napolni s tisoči turistov, občina in ljudje, ki tu živimo, pa od tega nimamo veliko. Ta zakon to spreminja. Končno bo tudi lokalna skupnost nekaj imela od množičnega turizma. Seveda pa še vedno upam, da bomo tudi v naši regiji naredili korak naprej k bolj trajnostnim oblikam turizma," pa je vložitev predloga novele pospremil poslanec Levice Matej Tašner Vatovec.

Poslanka SD Meira Hot je dodala, da masovni turizem že zdaj močno obremenjuje lokalno okolje in infrastrukturo, zato je pravično, da vsi obiskovalci prispevajo k ohranjanju kakovosti življenja v regiji, ki jih gostoljubno sprejema.

"Obmorskim občinam želimo zagotoviti orodje, da z dodatnimi finančnimi sredstvi iz naslova ladjarskega turizma pridobijo večje možnosti za razvoj lokalne skupnosti," je dejal poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza.

Kot so še izpostavili predlagatelji, zakon ne uvaja novih obremenitev za lokalno turistično gospodarstvo, obveznost plačila bo na strani ladjarjev, ne pa ponudnikov prenočišč, restavracij ali lokalnih vodičev. Ocenjujejo, da bi v koprski in piranski občini lahko s tega naslova letno pridobili okoli 250.000 evrov dodatnih sredstev.

Pobudo sta pozdravili tudi občini Koper in Piran. Verjamejo, da bi sprememba zakona omogočila bolj uravnotežen razvoj turizma.

Predlog novele zakona bo na dnevnem redu DZ predvidoma jeseni, sprememba pa bi se začela uporabljati s 1. januarjem 2026. Do takrat morajo občine v skladu z zakonom prilagoditi tudi svoje interne akte, so še zapisali v sporočilu.