Spor med Luko Koper in Ankaranom se poglablja
V Luki Koper so v odzivu na vnovične zahteve iz Občine Ankaran za takojšnjo zaustavitev gradbenih del na projektu ureditve obrobnega kanala na ankaranski bonifiki in na spremljajoče očitke o ignoriranju dosedanjih pozivov in dogovorov zapisali, da se aktivnosti na njihovi strani izvajajo, a da terjajo postopke, ki jih ni mogoče urediti čez noč.

Ankaranski župan Gregor Strmčnik je danes na Luko Koper naslovil novo zahtevo za takojšnjo zaustavitev gradbenih del na projektu ureditve obrobnega kanala na ankaranski bonifiki ter postavitev zaščite pred vdorom morske vode na kmetijska zemljišča.
Do novega poziva prihaja kljub nedavni novici o dogovoru med deležniki o odpravi nastalih težav. Župan Strmčnik je v dopisu vodstvu Luke Koper tako zapisal, da se do danes stanje na terenu ni v ničemer spremenilo oziroma se je celo poslabšalo, Luka pa da je kot investitor vse pozive prizadetih povsem ignorirala.
V Luki Koper so v odzivu na te očitke zapisali, da se aktivnosti v njihovi domeni izvajajo, a da zahtevajo točno določene postopke, ki jih ni moč izvesti čez noč.
Poslabšanje poplavne varnosti
K zaustavitvi gradbenih del ter postavitvi začasne zaščite pred vdorom morske vode v kanal in na kmetijsko zemljo na območju so sicer že sredi meseca pozvali ankaranski občinski svetniki.
Takrat so v razpravi poudarili, da gradbena dela za poglobitev kanala, za katera je investitor Luka Koper, in do zdaj opravljeni posegi povzročajo poslabšanje poplavne varnosti na območju, rušijo vodni režim obstoječega kanala in posledično onemogočajo namakanje kmetijskih površin, ob tem pa omogočajo vdor slane morske vode neposredno do kmetijskih površin na območju ankaranske bonifike.
Svetniki Luki očitajo tudi, da izvedena dela na območju v naravi niso skladna z izdanimi mnenji nosilcev urejanja prostora na državni prostorski načrt za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru in z delnim gradbenim dovoljenjem.

V Luki Koper trditve v celoti zavračajo
Ureditev ankaranskega obrobnega kanala je po njihovih navedbah projekt, ki je bil opredeljen v sprejetem državnem prostorskem načrtu leta 2011 in za katerega je bila izdelana presoja vplivov na okolje. Na podlagi pridobljenih mnenj in soglasij pa so po navedbah upravljavca koprskega pristanišča leta 2016 pridobili tudi okoljevarstveno soglasje.
Za izvedbo del imajo tako veljavno in pravnomočno gradbeno dovoljenje, v okviru pridobivanja katerega so se znova preverjala vsa stališča, mnenja in dovoljenja nosilcev urejanja prostora, so poudarili.
"Navajanje, da izvedena dela niso skladna z izdanimi mnenji na državni prostorski načrt in z delnim gradbenim dovoljenjem, so torej netočna in zelo škodljiva za družbo Luka Koper, ki pri svojem delovanju zvesto in dosledno sledi zakonodajnim okvirom, predvsem pa najvišjim etičnim standardom ter načelom poslovne integritete," so zapisali.
Obenem so zapisali, da je v začetku meseca tudi na njihovo pobudo prišlo do sestankov z vpletenimi deležniki, na katerih so ob sodelovanju kmetijskega ministrstva dosegli dogovor, da se bo pretočnost kanala s sladko vodo ohranila z namestitvijo začasne zapornice, obenem pa se bodo na strani države začeli postopki za izgradnjo novega namakalnega sistema. Prav tako naj bi po izvedbi gradbenih del Luka uvedla monitoring zasoljevanja kmetijskih zemljišč oz. učinkovanja posegov v kanal na kmetijska zemljišča.
Prav tako po navedbah Luke ne drži navedba, da se s projektom poslabšuje poplavna varnost območja, saj je ravno to bistveni cilj ureditve kanala, ki ima že danes vlogo razbremenilnika za preprečitev poplavljanja površin tega območja.
Težave ob ankaranskem obrobnem kanalu so se pojavile, ko je Luka Koper začela izvajati projekt za poglobitev kanala na podlagi načrtov, zaradi katerih bi na območje po opozorilih lokalnih kmetov začela pritekati slana voda. Tamkajšnji kmeti sicer na območju že skoraj 100 let namakajo polja z zelenjavo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se