##IMAGE-2216563##

Dokončanja dolenjskega kraka avtoceste ne bo do konca letošnjega leta, kot je bilo večkrat napovedano. Minister za promet Patrick Vlačič je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani med drugim spregovoril o cestni infrastrukturi in povedal, da izgradnja nekaterih avtocestnih odsekov v letošnjem letu ni izvedljiva. Tako minister napoveduje zamik pri odprtju nekaterih odsekov; odsekov na dolenjski avtocesti ne bo mogoče odpreti do konca letošnjega leta, odprli naj bi jih predvidoma prihodnje leto.

Tudi odsek Peračica - Podtabor na gorenjski avtocesti bo odprt v letu 2010, mariborska zahodna avtocesta pa v juniju letos, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).

Letos naj bi bila končana tudi druga faza predora Šentvid. Zaradi zamud bo hitra cesta Koper - Izola končana predvidoma v letu 2011, avtocesta prek Rebernic pa najverjetneje še letos. "Vsi roki bodo natančno določeni v letnem planu razvoja in obnavljanja avtocest," je dejal Vlačič in pojasnil, da je predlog plana v medresorskem usklajevanju.

Vlačič se je dotaknil tudi sistema cestninjenja. Kakšen bo ta v prihodnje, zaenkrat še ni jasno, saj bo morala odgovore na to dati medresorska skupina, ki bo delo končala do konca januarja. Je pa minister spomnil na nekatere probleme, ki jih je povzročil vinjetni sistem cestninjenja, med drugim problem vzdržnosti programa izgradnje avtocest. "Pobrani denar ne zadostuje za kritje obstoječih dolgov Darsa, uvedba kratkoročnih vinjet pa bi še bistveno poslabšala izplen cestninjenja," je dejal.

Ministrstvo za promet želi torej pospešiti dela na področju prometa, napoveduje pa tudi strateški akcijski načrt za vzpostavitev Slovenije kot logistične platforme za srednjo in jugovzhodno Evropo. Po besedah državnega sekretarja Igorja Jakomina želi ministrstvo s to platformo ustvariti poslovno okolje, ki bo omogočilo preusmeritev blagovni tokov skozi Slovenijo, pa tudi zaustavitev teh tokov, ki bodo ustvarili dodano vrednost.

Ključno vlogo pri platformi bodo igrali Luka Koper ter logistični in intermodalni centri. Medtem ko nekateri strokovnjaki menijo, da je logistično platformo mogoče razvijati le v Kopru, Ljubljani in Mariboru, so na ministrstvu po Jakominovih besedah prepričani, da obstajajo možnosti za to tudi izven omenjenih mest. "Logistično dejavnost želimo razvijati v vseh krajih, kjer za to obstaja poslovni interes," je poudaril.

Prometni minister si sicer želi povečati delež prometa v bruto domačem proizvodu (BDP); Slovenija ima po njegovih besedah izjemno geostrateško lego in to kaže izkoristiti. Vlačič je sicer za letos napovedal pospešitev dela na vseh področjih, ki jih zajema njegov resor.

Opozoril je še, da Slovenija doslej ni znala izkoristiti svojega potenciala. "Veliko je bilo zamujenega na direktoratih, finančne projekcije za projekte so luknjičaste," je povedal prometni minister. Minister je zagotovil, da bodo pospešili vse procese in zagotovili sredstva za izvedbo programov, poskušali bodo odstraniti ovire pri pripravi prostorskih aktov in do konca leta v obravnavo DZ posredovali nacionalne strategije, ki na nekaterih področjih zamujajo že osem let. "Ko bomo imeli te strategije, bo malo prostora za špekulacije in politične pritiske," je prepričan Vlačič.

S področja železnic je Vlačič izpostavil dva glavna problema. Sloveniji po njegovih besedah grozi, da bo zaradi zamud pri izgradnji železniške infrastrukture izpadla iz petega evropskega koridorja. Bilo bi grozno, tako Vlačič, če bi peti evropski koridor zaobšel Slovenijo. Če bi se to zgodilo, bi Slovenija ostala brez evropskih sredstev.

Drugi problem pa je po Vlačičevih besedah ta, da Slovenija nima pripravljenih projektov za evropska sredstva. Ministrstvo se bo po njegovih besedah zato pospešeno lotilo priprave projektov. "Odstraniti želimo vse ovire, ki preprečujejo porabo približno pol milijarde evrov evropskih sredstev. Če tega ne bomo storili, bomo v prihodnji finančni perspektivi ob ta denar," je še zatrdil Vlačič.