zveza

Včeraj smo prejeli sporočilo, da so v torek, 3. decembra, v Bistrici pri Črnomlju imeli ustanovni zbor Zveze kočevarskih organizacij, ki bo ohranjala kočevarsko kulturno dediščino in zastopala interese kočevarske skupnosti v Sloveniji.

Ustanovni člani zveze so: Društvo Peter Kozler, Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik, Turistično društvo pod Srebotnikom in Zavod za ohranitev kulturne dediščine Moschnitze - Mošnice.

Predsednik zveze je postal dipl. ing. Andrej Černe, njegovi namestniki pa Irene Kapš, dr. Mihael Petrovič in mag. Ciril Vrščaj. Finančni del je prevzela dipl. ekon. Darka Matko.

Zveza bo krovna organizacija

Kot sporoča predsednik, si bo Zveza kočevarskih organizacij kot krovna ustanova ob posredovanju kočevarske kulture širši javnosti prvenstveno prizadevala tudi za primerno institucionalno razrešitev problematike ohranjanja kočevarske snovne in nesnovne dediščine, med drugim za stalno poučevanje jezika, ki vključuje prvine srednjeveške nemščine in ga UNESCO uvršča na seznam kritično ogroženih jezikovnih idiomov.

zveza

"Temeljni cilj našega delovanja bo ohranjanje ter prezentacija bogate kulturne dediščine Kočevske in njenih prebivalcev. Ta cilj nameravamo doseči predvsem z delom na terenu s sledečimi aktivnostmi:

• poučevanje kočevarščine ter razvijanje didaktičnih metod in pripomočkov za jezikovni pouk;

•kulturno delo s poudarkom na delu z mladino;

•izgradnja osnovne infrastrukture za našo dejavnost;

•organiziranje javnih prireditev (razstav, delavnic, predstavitev, okroglih miz, srečanj, tečajev, taborov, raziskovanje praznovanja, kmečkih opravil in plesnega izročila ter fotografske dediščine Kočevarjev…);

•raziskovanje kočevarske preteklosti in kulture;

•založniška dejavnost;

•stiki s sorodnimi organizacijami doma in po svetu in

•obveščanje javnosti," so ob ustanovitvi zapisali v sporočilu za javnost.

Dejavnost je nepolitična

Poudarili so še, da je dejavnost zveze v celoti nepolitična, saj ostaja odprta za vse rešitve, ki bodo omogočale ohranjanje kočevarske kulture za bodoče rodove. "Ali bo to priznanje manjšine ali druga dogovorno sprejeta opcija zato za nas ni bistvenega pomena, temveč je naš prednostni cilj delovanje v sožitju s širšo skupnostjo in v splošno korist vseh, ki so s prostorom Kočevske življenjsko povezani," so spravljivo zapisali.

Kdo so Kočevski Nemci?

zveza

V zvezi pojasnjujejo, da so se Kočevski Nemci na jugovzhodni del današnje Slovenije naselili v začetku 13. stoletja in so tvorili enega največjih jezikovnih otokov. Večina nemškogovorečega prebivalstva je v letih 1941/42 sledila ukazu za preselitev v ˝Reich˝, to je na krško-brežiško območje, od koder so nacisti izselili tamkajšnje Slovence.

Nekateri avtohtoni Kočevarji pa so, kot pravijo v zvezi, ostali na Kočevskem in še danes živijo na področju nekdanjega jezikovnega otoka. "Kljub povojnim pritiskom so uspeli ohraniti svoj jezik in kulturo, a to postaja vedno težje, saj tudi sosednja Avstrija samo občasno podpre projekte, predvsem jezikovne tečaje, s katerimi ohranjajo svojo identiteto. Vse dejavnosti društev so vezane na kratkoročno delovanje, ki ne omogoča rednega nepretrganega dela, kar bi bilo nujno za ohranjanje bistvenih elementov identitete skupnosti," je v imenu nove zveze zapisal njen predsednik Andrej Černe.