Knjižnica Brežice praznuje 60-letnico delovanja. Na današnji novinarski konferenci so knjižničarji predstavili zgodovinski razvoj ustanove in načrte. Jubilej se bo kot rdeča nit vlekel skozi dogodke vse leto.

Uvodna prireditev bo na vrsti nocoj, ko bodo med drugim podelili spominska priznanja nekdanjim knjižničarkam. Zametke knjižnice, ki ima zdaj poleg osnovne enote v Brežicah še oddelka v Pišecah in v Vojašnici v Cerkljah ob Krki, najdemo že leta 1880 v prvi čitalnici. Med prvo svetovno vojno je njeno delo zamrlo, dejavnost je prevzelo Sokolsko društvo, prišla je druga svetovna vojna in knjižnica je bila popolnoma uničena.

Za začetek delovanja sedanje Knjižnice Brežice tako štejemo leto 1946. Po skromnih začetkih, ko je njen fond je obsegal nekaj manj kot 300 knjig, je to zdaj sodoben informacijski center s skoraj 100 tisoč knjižnimi enotami, 5.600 bralci in 120 tisoč obiskovalci na leto. Danes se knjižnica seveda ne ukvarja le s knjigami -svojim uporabnikom omogoča brezplačen dostop do interneta, elektronske pošte, elektronskih baz podatkov.

Sprva je knjižnica delovala v osnovni šoli, prva selitev je sledila leta 1955, še 10 let kasneje je prostor našla v takrat novem Prosvetnem domu, na zdajšnji lokaciji se je v zgornjih nadstropjih znašla 1980. Lani se je razširila še na pritličje, toda kar je najpomembnejše - še letos bodo odprli nov prizidek. Že tri leta potekajo dela, naložba, vredna najmanj 400 milijonov tolarjev, ki jo vodi občina, pa je bila nujna. Gradnja naj bi bila sicer že končana - prvi rok je bil ta mesec, pa so se dela zavlekla. Zdaj naj bi uporabno dovoljenje za prizidek pridobili konec aprila, sledi postopek nabave opreme, pa selitev in jeseni končno - odprtje. Še dodatnih tisoč kvadratnih metrov bo pridobila knjižnica in potem bo njena dejavnost zaokrožena.

Direktorica Tea Bemkoč je danes med drugim še dejala, da knižnica izvaja tudi številne dejavnosti za otroke in mladino, pa prireditve za odrasle, predavanja, bralne večere. Opažajo, da jim število članov morda ne narašča tako skokovito kot drugod, so pa zato njihovi bralci zvesti in strastni - glede na število izposojenega gradiva. Knjige pri nas so sicer drage, tudi Brežičani jih na leto lahko kupijo manj, kot bi želeli. Občina jim letno daje 11 milijonov tolarjev, pristojno ministrstvo nekaj manj.