Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

V MC Brežice je potekal dogodek z naslovom »Kako se lahko tudi sami zaščitimo pred poplavami«, namenjen prebivalcem porečja Bregane pa tudi Sotle. Že pred tem pa so nevarnosti poplav in pomen samozaščite spoznavali učenci OŠ Velika Dolina. Do konca marca 2017 se bo v porečjih Dragonje, Kolpe, Bregane, Sotle, Drave in Mure odvilo 12 dogodkov, v sklopu katerih bodo partnerji projekta FRISCO1 občane in osnovnošolce seznanjali s samozaščitnimi in vzajemnimi ukrepi v primeru poplav. Poleg ostalih ukrepov namreč s svojo pripravljenostjo in pravilnim ukrepanjem k zmanjšanju škode ob poplavah veliko prispeva tudi vsakdo izmed nas.

Učenci 7.-9. razreda OŠ Velika Dolina so sodelovali na delavnici, skozi katero so spoznali moč različnih vrst poplav in nekaj ključnih samozaščitnih ukrepov. »Učence opozarjamo, da morajo poslušati navodila staršev in učiteljev ter se v družini dogovoriti, kako bodo ravnali, če ob poplavi ne bodo skupaj. Tako še posebej poudarjamo, da se poplavni vodi ne smejo približevati ali se v njej celo igrati, saj na primer obstaja velika nevarnost spodjedenih brežin, običajno pa tudi ne znamo ustrezno oceniti moči poplavne vode in kaj nosi s seboj. Opozarjamo jih na to, da je njihova 'naloga' predvsem ta, da med poplavami zaščitijo sebe, hkrati pa, da imajo na voljo številko 112, kamor lahko v primeru ogroženosti ali stiske pokličejo. To številko učenci običajno že poznajo, kar me zelo veseli, manj pa se zavedajo, da tudi potem, ko se poplavna voda umakne, nevarnost še ni mimo. Mi jih opomnimo, da na primer poplavljena hrana in vrtnine niso užitni, da je potrebno upoštevati navodila glede pitne vode, in da po poplavah še vedno obstaja nevarnost plazov«, ključne ukrepe, za katere si želi, da si jih učenci zapomnijo, našteva Jože Papež, vodarski strokovnjak iz podjetja Hidrotehnik, ki vodi delavnice za učence v okviru dejavnosti Ministrstva za okolje in prostor RS v okviru projekta FRISCO1. Zavedanju pomena poznavanja teh ukrepov služijo tudi makete, ki jih na delavnici spoznavajo učenci: tako so učenci OŠ Velika Dolina aktivno sodelovali pri maketah, ki so ponazarjale delovanje zadrževalnika visokih voda, vodozadrževalno in varovalno funkcijo gozda ter plazenje tal, ki pogosto spremlja poplave. Ob maketi kranjske stene oz. lesene kašte, zelene infrastrukture, ki je vpisana tudi v register slovenske kulturne dediščine in torej plod slovenskega znanja, so spoznali tudi okolju prijazno tehniko (iz rešetkasto sestavljenih debel in kamna), ki se uporablja pri urejanju vodotokov in sanaciji erozijskih žarišč ter pogojno stabilnih pobočij.

Učenci iz Slovenske vasi so nato skupaj s predstavniki Krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem v Slovenski vasi postavili tudi oznako dosega visokih voda, na kateri je datum 23. 5. 2015, in ki vse mimoidoče opominja, do kam je takrat segla gladina Bregane. Akcijo označevanja dosega visokih voda po vsej Sloveniji že od leta 2014 vodita Agencija RS za okolje in Zveza geografov Slovenije, v Slovenski vasi pri pa je bila v sklopu projekta FRISCO1 postavljena že 32. tovrstna oznaka.

Pozno popoldan so celovitemu predavanju o samozaščiti pred poplavami prisluhnili v Mladinskem centru Brežice zbrani prebivalci porečja Bregane in Sotle. Jože Papež, vodarski strokovnjak podjetja Hidrotehnik, je uvodoma poudaril, da vode niso zgolj poplave, in da moramo njihovo upravljanje obravnavati celostno. Izpostavil je tudi leto dni staro, a slabo splošno znano institucionalno spremembo, po kateri za izvedbo na področju upravljanja z vodami skrbi Direkcija Republike Slovenije za vode, ne več Agencija Republike Slovenije za okolje  (ARSO), katere naloge med drugim ostajajo monitoring stanja voda, baze podatkov, napovedovanje in opozarjanje. Igor Strojan (Agencija RS za okolje) je predstavil hidrološke napovedi in opozorila, Nataša Poje Jovičič (Uprava RS za zaščito in reševanje) pa konkretne samozaščitne in vzajemne ukrepe pred in med poplavami ter po poplavah. Ukrepe, ki jih po prevladujočem mnenju preslabo poznamo, je z opozorili na napačna ravnanja, s katerimi lahko prebivalci sami povečamo poplavno škodo, dopolnil Jože Papež in med drugim izpostavil nedovoljeno odlaganje različnih materialov v strugo in na bregove strug, nedovoljeno poseganje v pretočne profile, neustrezne premostitve in prepuste ter nevzdrževanje obrežne zarasti.

Dogodki so potekali v sklopu projekta FRISCO1, strateškega projekta, katerega cilj je zmanjšati poplavno ogroženost na porečjih Dragonje, Kolpe, Bregane, Sotle, Drave in Mure in se izvaja v okviru Programa sodelovanja INTERREG V-A Slovenija – Hrvaška. Slovenski partnerji projekta FRISCO1 »S čezmejnim sodelovanjem do zmanjšanja poplavne ogroženosti« so Ministrstvo za okolje in prostor RS, Agencija RS za okolje, Direkcija RS za vode, Uprava RS za zaščito in reševanje ter Inštitut za hidravlične raziskave.

Poleg ozaveščevalnih dogodkov bodo rezultat projekta predvsem skupna orodja, skupni modeli, skupne karte in skupni projekti Slovenije in Hrvaške na šestih čezmejnih porečjih, konkretneje: izboljšane baze podatkov za obvladovanje poplavne ogroženosti, čezmejno usklajene študije celovitega obvladovanja poplavne ogroženosti, izboljšani hidrološko hidravlični modeli, izboljšan model napovedovanja poplav, izboljšane in čezmejno usklajene karte poplavne nevarnosti in ogroženosti, priprava tehnične in upravne dokumentacije za gradbene protipoplavne projekte ter  nadgradnja sistema opozarjanja in alarmiranja.

Več o projektu FRISCO 1: www.frisco-project.eu.