Arhiv Lokalno.si

Kot smo na kratko že poročali, je sinoči v Brežicah potekala okrogla miza na temo »Kaj nam prinaša schengen?«. Sodelovali so mag. Zvonko Zinrajh z Ministrstva za notranje zadeve, Darko Poštrak z Generalne policijske uprave, direktor Policijske uprave Krško Andrej Zbašnik in Ivanka Medvešček z Upravne enote Brežice. Gostje so predstavili svojo vlogo v pripravah na schengenski režim, prisotni krajani pa so opozorili na nekatere težave, ki jih spremljajo skozi njihov vsakdan.

Državni sekretar Zvonko Zinrajh je predstavil priprave naše države na vključitev v schengenski režim od leta 1999, ko so začeli usposabljati prve policiste, do danes, ko smo tako rekoč  že vključeni v schengenski informacijski sistem, uradno pa se bo to zgodilo 21. decembra s slovesnostjo na Škofijah. Imamo 3092 schengenskih policistov, sistem od 1. septembra letos deluje, sodelovanje z drugimi državami je po njegovih besedah zgledno. Zdaj je odprtih 54 mejnih prehodov, skupaj jih bo 60, nobeden ne bo ukinjen. Kaj bo z objekti na sedanjih mejnih prehodih, se dogovarjajo z Ministrstvom za javno upravo. Uvajanje shengenskih standardov je bil za državo precejšen finančni zalogaj, doslej je Slovenija porabila 170 milijonov evrov.

Darko Poštrak, vodja oddelka za državno mejo pri Generalni policijski upravi, je spregovoril o vlogi in delu policije v shengenskem režimu, ki ukinja notranje meje med evropskimi državami. Tako bodo na zunanji meji s Hrvaško slovenski policisti izvajali nadzor za vse države EU. Sedem evalvacij, tudi nekaterih neodvisnih inštitucij, je pokazalo, da smo na to dobro pripravljeni, je zatrdil Poštrak. Policisti so dobro strokovno usposobljeni in dobro opremljeni, enako mejni prehodi. Na največjem mednarodnem mejnem prehodu na Obrežju bodo postavili ločevalne table in prestopna mesta razdelili za državljane evropske unije in državljane tretjih držav. Tako se po zatrjevanju Zinrajha in Poštraka ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih ne bi smel ponoviti vikend s konca avgusta na začetek septembra, ko se je mejni prehod dušil v več kilometrskih kolonah, ljudje pa so na meji čakali tudi do 12 ur. Ob dopustniških in prazničnih konicah kolone še vedno bodo, pravita, temu se ne bo mogoče izogniti, vendar ne takšne. Glede prehodov, ki jih uporabljajo le dvolastniki, in se je govorilo, da jih bodo zaprli, pa je Poštrak pojasnil, da bodo ti še vedno prehodni s ključi, ki jih bodo dobili dvolastniki.

Direktor  Policijske uprave Krško Andrej Zbašnik je predstavil organiziranost in naloge policistov na mejnih prehodih in zeleni meji. 70 odstotkov policistov, zaposlenih na PU Krško, dela pri varovanju meje. Da se je varnost povečala, kažejo podatki, da so včasih beležili čez tisoč ilegalnih prebežnikov na leto, letos le 204. zaveda se, da prisotnost tolikšnega števila policistov občane moti, seznanjen je, da občasno prihaja do konfliktov in hkrati poudaril, da je reševanje teh mogoče le sproti.

Okrogle mize se je udeležilo tudi precej krajanov ali predstavnikov obmejnih krajevnih  skupnosti, ki so od gostov zahtevali odgovore na nekatera pereča vprašanja. Izrazili so nejevoljo zaradi prisotnosti tolikega števila in predvsem neprijaznosti policistov, njihove vožnje po zasebnih zemljiščih, nepoznavanje terena, na katerem delajo, izpostavili so preobremenjenost lokalnih cest in poti s policijskimi vozili, ki so zaradi tega uničene. In ne razumejo, da se v vsoti denarja, ki je namenjen schengenu, ne najde toliko, da bi se uredile ceste, ki jih uporabljajo policisti. Poseben problem je na Jesenicah na Dolenjskem, ker je do nekaj hiš možen dostop le čez hrvaško ozemlje in v primeru intervencije gasilcev ti ne bi mogli pomagati.

Tudi župan Ivan Molan ne sprejema dejstva, da je skrb za omenjene ceste breme občine, vendar so gostje obljubili le, da bodo glede tega problema apelirali na druga pristojna ministrstva - za okolje in za promet.