T. J. G.

Včerajšnji dan, 4. november, je dan pravosodja in letos poteka že šestič. Gre za pomemben dan v slovenskem pravosodju, saj je takrat začela veljati Uredba o ureditvi in delovanju pravosodja takratnega ministra za pravosodje dr. Vladimirja Ravniharja. V skladu z uredbo, ki je bila objavljena v Uradnem listu Narodne vlade SHS v Ljubljani leta 1918, je bila kot uradni jezik na sodiščih določena slovenščina, sodbe pa so se začele razglašati v imenu zakona. Uredba o ureditvi in delovanju pravosodja iz leta 1918, ki predstavlja prvi pravni dokument na poti k samostojnosti slovenskega pravosodnega sistema, se je vsebinsko nanašala na pravosodje v širšem smislu, torej ne le na sodišča, ampak tudi na tedanja državna pravdništva (današnja državna tožilstva) ter na druge pravosodne organe.

Zato so danes popoldne, pred slabo uro, na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani pripravili svečano slovesnost ob Dnevu pravosodja, dnevu, ko se posameznikom, ki delujejo v okviru pravosodja zahvalijo za njihovo življenjsko delo, vrhunsko strokovnost in prizadevnost ter predstavimo njihovo delo, rezultate, projekte.

T. J. G.

Pozdravne nagovore so imeli predsednik Vrhovnega sodišča RS Branko Masleša, minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak in minister za pravosodje in javno upravo prof. dr. Senko Pličanič, ki so podelili tudi medalje za življenjsko delo in izjemne delovne uspehe sodnikom, državnim pravobranilcem in javnim uslužbencem v pravosodju. Medalje za življenjsko delo državnim tožilcem je podelil generalni državni tožilec prof. dr. Zvonko Fišer.

Med letošnjimi nagrajenci sta tudi dva z našega območja. Tako je predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Branko Masleša medalje za življenjsko delo na področju pravosodja podelil Dušanki Weiss, višji sodnici z Okrožnega sodišča Krško. Kot piše v obrazložitvi, je sodniško funkcijo pričela opravljati leta 1989 na Temeljnem sodišču v Novem mestu. Od ustanovitve Okrožnega sodišča v Krškem do upokojitve je predano opravljala funkcijo predsednice sodišča, kot sodnica pa je s svojim strokovnim znanjem, visoko storilnostjo in predanostjo poklicu prispevala k dvigu ugleda sodniškega poklica nasploh. Upokojila se je februarja letos.

Medaljo za življenjsko delo na področju pravosodja je prejela tudi Milojka Gutman, okrožna sodnica svétnica z Okrožnega sodišča Novo mesto. Leta 1975 je bila izvoljena za sodnico Občinskega sodišča v Novem mestu, z delom je nadaljevala najprej na Temeljnem sodišču ter nato na Okrožnem sodišču v Novem mestu. Bila je vodja kazenskega oddelka, zadnja leta pred upokojitvijo pa predsednica Okrožnega sodišča v Novem mestu. Odlikovale so jo strokovnost, visoka storilnost in organizacijske sposobnosti. Upokojila se je decembra lani.