Lokalni partnerstvi bi bilo dobro združiti, a bo težko
V Krškem so se zbrali udeleženci že četrte delavnice in posveta na temo prihodnost lokalnega partnerstva v okviru evropskega projekta Cowam in Practice oz. CIP. Omenjeni projekt ocenjuje dobre izkušnje pri vključevanju javnosti in javnega mnenja pri iskanju lokalcije odlagališča za nizko in srednjeradioaktivne odpadke in tudi pri kasnejšem obratovanju tega objekta.
Predsednik lokalnega partnerstva Brežice Stane Preskar je povedal, da je prvenstvena naloga brežiškega lokalnega partnerstva v možnosti izpeljave neodvisnih študij vpliva na okolje in ljudi ter seveda iskanje primerne lokacije za odlagališče.
Nekatere očitke o nezadostni informiranosti širše javosti je povsem zavrnil, z besedami, da so sodelovali z večino lokalnih in regionalnih medijev, imajo pa tudi kar dobro obiskano spletno stran.
Kot slabo pa je ocenil odziv ljudi na povabilo pri delu odborov in pododborov Lokalnega partnerstva. Povedal je, da po njegovem mnenju lokalno partnerstvo mora obstajati, morda bi ga bilo treba le reorganizirati in mu določiti nove naloge. Temu mnenju je pritrdil tudi Stane Radanovič, predsednik krajevne skupnosti Šentlenart, kjer je predvidena ponujena brežiška mikrolokacija za odlagališče.
Mag. Nadja Železnik iz državne agencije za radioaktivne odpadke ARAO se zavzema za razpustitev obeh partnerstev in ustanovitev enega, morda posavskega, a bo to zaradi razlik v delovanju krškega in brežiškega partnerstva verjetno zelo težko. Pričakuje razgrnitev državnega prostorskega načrta v nekaj mesecih in takrat naj bi bilo tudi povsem jasno, kje bo odlagališče zares postavljeno.
Predstavnik nuklearki najbližje stanujočih krajanov Andreas Repše dosledno nasprotuje kakršnim koli namigom, da bi odlagališče postavili v njihovi bližini, kajti svoj prostor imajo že sedaj degradiran do najnižje točke, prav tako ne verjame zagotovilom o absolutni varnosti, napoveduje tudi številne pravne ukrepe, v kolikor se odgovorni za projekt določitve lokacije ne bodo bolj vneto pogovarjali z okoliškimi prebivalci.
Podobno srečanje načrtujejo ponovno v poletnih mesecih, ko naj bi bile nekatere sedaj še ne povsem jasne zadeve veliko bolj dodelane in predstavljene javnosti. Predvsem je na potezi stroka, vendar je, kot kaže, v tem trenutku politika tudi na lokalnem nivoju vse preveč vmešana.
Če bodo bolj kratkoročni vplivi in želje posameznikov prevladali nad stališči strokovnjakov za jedrsko fiziko, geologijo, vode in podobno, pa bo pokazal čas. V kolikor ne bo stroka imela popolnega nadzora in tehtne odločitve pri določitvi lokacije, bodo s to morda prenagljeno odločitvijo živeli še mnogi rodovi na krško-brežiškem polju.
