Krški svetniki podrobneje (in neresno) o načrtih NEK
Na redni seji so se včeraj sešli svetniki in svetnice krškega občinskega sveta. Najdlje so se zadržali pri informaciji o načrtovanih naložbah v nuklearni elektrarni. Skupina 12 občinskih svetnikov iz vrst DESUS, IDS, NSi, SD in SMC je namreč na pobudo svetnika Aleša Zajca iz Stranke modernega centra na občino naslovila zahtevo za izredno sejo o načrtovanih posegih v jedrski elektrarni in raziskavah za gradnjo drugega bloka. Župan Miran Stanko je sicer točko dnevnega reda uvrstil na redno sejo sveta, za dolžino trajanja obravnave pa niso bili zaslužni predlagatelji, ampak predstavniki Nuklearne elektrarne, Gen energije, Uprave za jedrsko varnost in Agencije za radioaktivne odpadke.
Tako so direktorji omenjenih družb, Stane Rožman, Martin Novšak, Andrej Stritar in Tomaž Žagar, podrobno razložili načrte in postopke glede gradnje zgradbe za manipulacijo z radioaktivnimi odpadki, suhega skladišča za izrabljeno jedrsko gorivo ter aktivnostih v zvezi z odlagališčem nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in drugega bloka jedrske elektrarne. S svetniki in svetnicami se je namreč zapletlo že na začetku, ko pobudnika za obravnavo problematike na seji sploh ni bilo, nihče od drugih podpisnikov pa tudi ni želel obrazložiti, zakaj so zahtevali sejo, čeprav so v pisni obliki zastavili nekaj vprašanj. Le svetnica Tamara Vonta, sicer tudi ena od podpisnic zahteve, je bila precej kritična, in sicer predvsem na račun svojih svetniških kolegov in kolegic. Nesprejemljivo se ji je namreč zdelo, da predlagatelja na seji sploh ni, ostali pa so povsem nepripravljeni in nezainteresirani, brez konkretnejših vprašanj prisotnim direktorjem. "Sram me je delovanja v občinskem svetu, kjer se očitno večini ne da razmišljati, ampak raje le pritiskate gumbe za ali proti," je bila kritična Tamara Vonta.
Sicer pa so prisotni med drugim dobili pojasnilo, da formalni postopek umeščanja nove enote jedrske elektrarne v prostor še ne poteka, da je pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo odlagališča NSRAO predvidena leta 2017, sledila bo gradnja objekta v letih 2018 in 2019 in začetek obratovanja leta 2020, in da je NEK šele v pripravljalni fazi projekta izgradnje suhega skladiščenja. Zadnji projekt bo potekal v skladu z varnostno nadgradnjo, saj je, po besedah Staneta Rožmana, suha oblika skladiščenja jedrskega goriva varnejša.
Podrobneje bomo poročali v tiskani izdaji Dolenjskega lista, ki bo izšla v četrtek, 2. julija.
