##IMAGE-3628298##

Včeraj so na Mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova iz Hrvaške pripeljali trije vlaki s 3135 migranti. Prvi vlak danes je v Dobovo pripeljal ob 2.55. Na vlaku je bilo 1058 tujcev. Po zdravstveni in humanitarni oskrbi in opravljenih policijskih postopkih so policisti tujce z vlaki in avtobusi spremljali proti Jesenicam in Karavankam. V sprejemnem centru v Dobovi je trenutno še 858 migrantov. Hrvaški varnostni organi so sporočili, da bo okoli 10. ure iz Slavonskega Broda v Dobovo prispel naslednji vlak, na katerem naj bi bilo 1063 migrantov, sporočajo iz PU Novo mesto.

Pusićeva opozorila Timmermansa na nevarnosti ograje ob hrvaško-slovenski meji

Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je poslala pismo podpredsedniku Evropske komisije Fransu Timmermansu, v katerem je opozorila, da žična ograja, ki jo postavlja Slovenija ob meji s Hrvaško, predstavlja neprimeren in neproporcionalen odgovor na begunsko krizo.

Pusićeva je opozorila, da žica predstavlja nepremostljivo oviro za migracije divjih živali v enem najbolj ohranjenih delov narave v Evropi ter da je Slovenija kršila več smernic EU o varstvu okolja. Podobno je razložil tudi hrvaški minister za zaščito okolja in narave Mihael Zmajlović, ki je danes zahteval ukrepe proti slovenski ograji od evropskega komisarja za okolje, morje in ribištvo Karmena Vellija.

Slovensko odločitev za postavitev žične ograje z rezili lahko analiziramo in o njej lahko razpravljamo tudi z drugih vidikov, ne le glede varstva okolja, v okviru katerega prihaja do kršite prava EU, so zapisali v sporočilu za javnost hrvaškega zunanjega ministrstva.

"Pomembno je vedeti, da je sosednja država v zadnjih tednih večkrat kršila suverenost hrvaškega ozemlja kot tudi dvostranski sporazum o obmejnemu prometu in sodelovanju ter je na več koncih postavila žično ograjo z rezili na ozemlju, ki nesporno pripada Hrvaški," so zapisali v pismu Bruslju.

Kot so dodali, je Slovenija postavila tudi ovire na vrsti skupno določenih maloobmejnih prehodov, ki jih že stoletja uporablja lokalno prebivalstvo, in na ta način močno zmotila njihovo vsakdanje življenje.

Poudarila je, da je Hrvaška ravnala previdno in se je izogibala incidentom ter poslala pet diplomatskih not v petih tednih. "Kljub obljubam nekaterih najvišjih slovenskih predstavnikov, da bodo na teh območjih uveljavili drugačne ukrepe nadzora meje, do tega ni prišlo," je opozorila.

Izrazila je upanje, da bo Slovenija kmalu odgovorila na številne kritike, ki jih je slišati tudi v Sloveniji, in da bo Ljubljana v duhu evropskih in dobrososedskih odnosov ustavila postavljanje nevarne žice z rezili in odstranila obstoječo ograjo.

Hrvaška lahko razume ukrepe za zaščito nacionalne varnosti, če so primerni in proporcionalni začrtanim ciljem. Menimo, da postavitev ograje ob celotni državni meji, na katere večjem delu ni tveganja, da bi prišlo do nezakonitega prehoda meje, ni primeren niti proporcionalen ukrep, dodaja.

"Ravno nasprotno, s takšnimi dejanji si težko prizadevajo za dobrososedske odnose in sodelovanje med dvema članicama EU," je dejala Pusićeva, ki je izrazila prepričanje, da žične ograje z rezili niso primerne za EU v 21. stoletju.

Poudarila je, da bodo slovenske dejavnosti negativno vplivale na gospodarstvo in turizem na obeh straneh meje. Kot je dodala, takšni enostranski ukrepi ustvarjajo nevarnosti in nestabilnost v regiji ter ne prizanašajo skupnemu iskanju evropskega in celovitega odgovora na begunsko krizo.

Izrazila je upanje, da bo Slovenija čim prej odstranila žico in da si bo Hrvaška še naprej prizadevala za takšno rešitev. Ob tem pričakujejo pomoč Evropske komisije in Timmermansa.

V Bruslju so zvečer pojasnili, da zaenkrat še niso prejeli tega pisma. Zatrdili so še, da za zdaj ne načrtujejo nobenih postopkov.

Cerar o hrvaški napovedi postopka proti Sloveniji: Hrvaška nima pravnega temelja

Premier Miro Cerar je v Bruslju hrvaško napoved postopka proti Sloveniji v Bruslju zaradi žične ograje komentiral z besedami, da Hrvaška nima ne pravnega temelja ne dejanskega razloga, da protestira. Hrvaški premier Zoran Milanović pa je dejal, da so nepravilnosti, na katere se morajo odzvati.

Slovenski premier sicer razume, da tehnične ovire niso prijetne ne za nas ne za njih, ponavlja, da jih bodo z veseljem umaknili, takoj ko bo migracijska problematika umirjena in ne bo več grožnje razpršenega in nenapovedanega prihoda migrantov, ki za zdaj še obstaja.

Ob tem je predsednik vlade znova poudaril, da Slovenija ne gradi ograje, ampak postavlja začasne tehnične ovire, ter da ne bodo zagradili celotne meje.

Tehnične ovire po njegovih besedah gradijo samo na tistih mestih, kjer bi se lahko ob velikem navalu beguncev znova zgodilo to, kar se je že dogajalo, ko je hrvaška stran razpršeno, nenapovedano pošiljala begunce oziroma migrante v Slovenijo.

S tem je po Cerarjevih besedah povzročala hude težave migrantom. "Spomnite se, ko so brodili po reki v slabem vremenu," je dejal in dodal, da je to potencialna grožnja tudi za slovensko prebivalstvo, njihovo premoženje in ostalo.

Slovenija tako po premierjevih besedah mora - glede na izkušnje in ker nimamo nobenega jamstva, da se to ne more ponoviti - postaviti te usmerjevalne tehnične ovire.

"Z njimi samo usmerjamo migracijski tok na točke prehode, kjer pa veste, da Slovenija migrante v celoti registrira, jih ustrezno obravnava in jim omogoči, da si pri nas opomorejo in gredo potem naprej," je še ponovil premier.

Tako se je Cerar v Bruslju odzval na navedbe hrvaškega notranjega ministra Ranka Ostojića, da bo hrvaška diplomacija v okviru institucij EU sprožila postopek proti Sloveniji zaradi žice na meji s Hrvaško, ki po njegovem mnenju zastruplja odnose med državama.

V Evropski komisiji so danes povedali, da prvič slišijo za hrvaško namero in da v tem trenutku ni v pripravi noben postopek.

Hrvaški premier Zoran Milanović pa je o hrvaški nameri danes v Bruslju dejal: "To smo storili. Podrobneje vam bodo povedali na ministrstvu za zunanje zadeve. To smo morali storiti, ker so nepravilnosti in smo se morali odzvati," je dejal.

Na vprašanje novinarjev glede Milanovićevih navedb v preteklosti, da je Cerar rekel, da ne bo več postavljal žice, pa je hrvaški premier odgovoril: "On očitno ne nadzoruje položaja."

Vrh EU obljubil stališče o evropski mejni in obalni straži do julija

Voditelji članic EU so se včeraj v Bruslju zavezali k hitri preučitvi svežnja za zavarovanje zunanje meje in s tem obvarovanje schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah, ki vključuje predlog za vzpostavitev evropske mejne in obalne straže. Obljubili so, da bodo stališče sprejeli v prvi polovici prihodnjega leta.

Voditelji so se tako zavezali k hitri preučitvi predlogov za vzpostavitev evropske mejne in obalne straže s pravico do posredovanja na zunanji meji članice brez njenega povabila, spremembe schengenskega zakonika za zagotovitev obveznega sistematičnega nadzora vseh potnikov na zunanji meji in prostovoljne sheme za sprejem sirskih beguncev iz Turčije.

Izid je pričakovan, saj so v EU vseskozi opozarjali, da več od napovedi preučitve predlogov ni pričakovati, ker je komisija zajeten sveženj predstavila le dva dni pred vrhom. Voditelji so obljubili, da bodo stališče sprejeli v času nizozemskega predsedstva, torej v prvi polovici prihodnjega leta.

Voditelji so ob tem opozorili na nezadostno in prepočasno izvajanje ukrepov za zajezitev rekordnih migracijskih tokov, s katerimi se sooča Evropa. "Za zavarovanje celovitosti schengna je neizogibno ponovno zagotoviti nadzor zunanjih meja," so poudarili.

Ob tem so pozvali k čimprejšnji odpravi pomanjkljivosti pri izvajanju načrta premestitve beguncev znotraj unije, vzpostavljanju žariščnih območij za obravnavo beguncev v Grčiji in Italiji ter izvajanju politike vračanja nezakonitih migrantov. Od obljubljenih 160.000 premestitev v dveh letih so jih doslej izvedli le 184, od predvidenih enajstih hotspotov delujeta le dva.

Slovenija podpira vzpostavitev evropske mejne in obalne straže, je povedal premier Miro Cerar ob prihodu na vrh EU. V primeru slovensko-hrvaške meje takšno posredovanje sicer po njegovih besedah ni mogoče, ker to ni zunanja meja EU. "To nas ne zadeva, to je predvsem problem na grško-turški meji in na meji med Italijo in Afriko," je poudaril.

Ob tem je premier opozoril, da se je treba zavedati, da velik del beguncev prihaja preko Turčije v Evropo tudi iz Afrike. To so po premierjevih besedah zlasti ekonomski migranti, predvsem iz Maroka in Alžirije ter tudi iz Afganistana, Pakistana in Irana. "Tako da resnično je zdaj skrajni čas, da Evropa s skupnim pristopom nekaj resnično ukrene," je še dejal.

Cerar je v Bruslju tudi izpostavil, da je Slovenija načelno za skupno solidarnost pri sprejemanju beguncev, vendar je to treba izvesti v skladu z njenimi integracijskimi zmožnostmi, predvsem pa tega ni mogoče izvesti zdaj, ko so njene zmogljivosti dnevno polne zaradi tranzita in dokler mora dnevno več tisoč beguncev oskrbovati na njihovi poti naprej.

Voditelji sicer poskušajo najti skupni jezik v migracijski krizi ob svarilih, da bi se lahko nesolidarnost vzhodnih članic kmalu poznala v njihovi denarnici. Avstrijski kancler Werner Faymann in predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz sta opozorila, da lahko migracijska kriza pomembno vpliva na finančna razmerja med članicami. Neto plačnice nosijo večino migracijskega bremena, je opozoril Schulz.

Dan se je začel z mini vrhom skupine članic unije s Turčijo, ki ga je pripravila Avstrija. Na predvečer sestanka je udeležbo na tem sestanku potrdil tudi slovenski premier Cerar. Skupina je po Cerarjevih navedbah neformalno razpravljala o uresničevanju migracijskega načrta EU in Turčije, o številkah beguncev, ki bi jih lahko sprejele članice iz Turčije, pa niso govorili. Najprej mora Turčija izpolniti svoje zaveze.