J. A., arhiv DL

##IMAGE-3629553##

V Slovenijo je včeraj do 18. ure vstopilo 946 beguncev, po 19. uri pa jih je na mejnem prehodu Dobova vstopilo še 611. Po podatkih policije so bili sprejemni centri razen centra Livarna v Dobovi, prazni. S Hrvaške sta na mejni prehod Dobova včeraj pripeljala dva vlaka z migranti. Po opravljenih policijskih postopkih, zdravstveni in humanitarni oskrbi, so policisti vse tujce z vlaki in avtobusi pospremili proti Jesenicam in Karavankam. V Dobovo naj bi danes dopoldne z vlakom s Hrvaške prispelo 715 migrantov.

Zagreb z novo diplomatsko noto zahteva odstranitev žice z meje

Hrvaško zunanje ministrstvo je slovenskim diplomatom, akreditiranim v Zagrebu, včeraj izročilo še eno diplomatsko noto, v kateri ostro protestira in izraža resno zaskrbljenost zaradi ravnanja Slovenije, saj ta po trditvah Zagreba še naprej postavlja bodečo žico na ozemlju Hrvaške. Zahtevajo, da Ljubljana žico brez odlašanja odstrani.

To je že četrta diplomatska nota, ki jo je hrvaško zunanje ministrstvo v zadnjih treh tednih izročilo slovenskemu veleposlaništvu in v kateri protestira zaradi postavljanja bodeče žice na hrvaškem ozemlju.

"To se še posebej nanaša na območje reke Sotle, ki so nesporno del hrvaških katastrskih občin Novi Dvor Klanječki, Miljana in Klanjec," so zapisali v včerajšnjem sporočilu za javnost.

Ocenjujejo, da so slovenske poteze v popolnem nasprotju z izjavami slovenskega državnega vrha s konca novembra, tudi premierja Mira Cerarja, da Slovenija ne bo nadaljevala s postavljanjem žice na območjih, ki bi se lahko izkazala za sporna pri določanju meje, ter da bo na teh območjih uveljavila drugačne ukrepe za nadzor meje.

Hrvaška diplomacija je včeraj tudi zavrnila vse navedbe iz prejšnjih diplomatskih not Slovenije, v katerih je Ljubljana med drugim pojasnila, da je postavitev bodeče žice le začasen ukrep s ciljem uravnavati migracijske tokove, ki nima namena prejudicirati meje niti zaostriti spora.

Kot so dodali, so slovensko stran še enkrat opozorili, da ni razlogov, ki bi lahko upravičili postavitev ograje z bodečo žico na območju hrvaške države. Pozvali so jo, naj svoje obnašanje uskladi s sporazumom o obmejnem prometu in sodelovanju Sops.

Na Zrinjevcu upajo, da se bo Slovenija odzvala na njihove upravičene proteste ter da bo v evropskem in dobrososedskem duhu prekinila prakso postavljanja bodeče žice na hrvaškem ozemlju.

Policije iz Slovenije, Srbije, Makedonije in Grčije za boljšo identifikacijo migrantov

Predstavniki slovenske, srbske, makedonske in grške policije so se včeraj na srečanju na Brdu pri Kranju zavzeli za boljšo identifikacijo migrantov. Ena od možnosti je tudi možna uvedba dokumenta, ki bi migranta spremljal na celotni poti od vstopa v Evropo.

Slovenija bo o možnosti za uvedbo omenjenega dokumenta skušala pridobiti širše soglasje v okviru EU, pri morebitni izvedbi pa bi morala sodelovati tudi z evropsko agencijo za zunanje meje Frontex, so zapisali na policiji.

Predstavniki policij iz vseh štirih držav so se strinjali, da je treba zagotoviti dosledno izvajanje pravil. Prav tako je treba še okrepiti medsebojno sodelovanje, s katerim bi lahko učinkoviteje ločevali ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, od drugih migrantov.

Ob povečanih migracijskih tokovih se vse policije srečujejo tudi s primeri, ko se posameznik ali del družine ločijo od ostalih. V takih primerih bodo poleg Rdečega križa kot nosilca aktivnosti pri združevanju družin po novem z izmenjavo podatkov pomagale tudi kontaktne točke, ki jih bodo določile sodelujoče policije.

V zadnjem času je med migranti vse več oseb, ki razmišljajo o morebitni vrnitvi v svojo državo ali drugo državo, kjer so bili pred tem ustrezno nastanjeni. Vendar nimajo niti sredstev niti potrebnih informacij o tem, kako se vrniti.

Vse države v regiji sodelujejo z Mednarodno organizacijo za migracije (IOM), ki podpira prostovoljno vračanje. Predstavniki policij so se zato odločili pozvati IOM, da pripravi regionalni pristop za promocijo in podporo prostovoljnega vračanja.

V razpravah so sodelujoči izrazili pričakovanja glede pozitivnega vpliva dodatnih aktivnosti, ki naj bi jih v kratkem začela v Grčiji izvajati agencija Frontex. Grčija je v četrtek namreč zaprosila Frontex in države članice, da ji pomagajo okrepiti nadzor nad migracijskimi tokovi na njenih otokih s pomočjo mehanizma Rabit. Gre za pomoč skupin za hitro posredovanje v okviru Frontexa.

Poleg tega se bo v kratkem začela izvajati skupna operacija na meji z Makedonijo. Njen cilj bo boljši nadzor nad izstopom migrantov iz Grčije in nadaljevanjem njihove poti na t. i. balkanski poti.

Generalni direktor slovenske policije Marjan Fank bo o rezultatih srečanja obvestil tudi hrvaškega kolega, saj se Hrvaška kljub povabilu sestanka ni udeležila, so še zapisali na slovenski policiji.