A. Kerin

A. Kerin

Več kot šest let po izbiri najboljšega projekta za novo knjižnico v starem mestnem jedru Krškega na javnem arhitekturnem natečaju se njena gradnja še vedno ni začela. Točko, ki je predvidevala odkup še zadnjega manjkajočega zemljišča za novo knjižnico, so na zadnji seji tukajšnji občinski svetniki nepričakovano celo umaknili z dnevnega reda.

Pri nekaj milijonov evrov vrednem projektu se zapleta že prav od začetka. Občinska uprava se je že pri oddaji vloge za gradbeno dovoljenje za novo knjižnico decembra leta 2010 zavedala, da bo ta neuspešna. Občini Krško namreč ni uspelo pridobiti vsega zemljišča, na katerem je predvidena novogradnja. Po nekajletnih pogajanjih so se s Komočarjevimi, ki so lastniki omenjenega zemljišča, nedavno le dogovorili za odkup. V zameno za 900 kvadratnih metrov veliko parcelo jim je občina ponudila 185 tisoč evrov, pod pogojem, da se prej izbrišeta obe na zemljišče vpisani hipoteki.

Valvasorjeva knjižnica se že vrsto let ubada s hudo prostorsko stisko, zaradi katere so mladinski oddelek iz kapucinskega samostana leta 2007 začasno prestavili na drugo mesto v starem mestnem jedru. V tem obdobju je bilo v Sloveniji dograjenih, obnovljenih ali na novo zgrajenih že več kot 20 knjižnic.

"Banka hoče imeti neko zavezo od občine, da bo to res kupila oziroma plačala, in ko bo ta zaveza občine jasna, bo banka hipoteki tudi umaknila," pojasni vodja oddelka za družbene dejavnosti na krški občini Andrej Sluga.

A svetniki takšnega dogovora niso potrdili. "Točko smo umaknili, ker župan problematike gradnje knjižnice ni želel uvrstiti na sejo kot posebno točko. Poleg tega sem mnenja, da je cena za to zemljišče previsoka, še posebej, ker sta na njem dve plombi. Skrbi me tudi, kako smo lahko doslej v ta projekt vložili že toliko denarja, če zemljišče, na katerem naj bi knjižnica stala, še sploh ni v lasti občine," je vzroke za umik točke z dnevnega reda zadnje seje nanizal pobudnik umika Vlado Bezjak.

Pred občino je tako sedaj težka naloga, saj so Krčani v projekt gradnje nove knjižnice vložili že 400 tisoč evrov. Pri tem je sicer zanimivo, da je prejšnji občinski svet konec leta 2011 sprejel sklep, s katerim je pooblastil občinsko upravo, da nadaljuje pogovore z lastniki nepremičnin, potrebnih za izgradnjo nove knjižnice, ob izhodišču, da cena nepremičnin v lasti družine Komočar ne preseže slabih 240 tisoč evrov.

Prave rešitve nenehnih zapletov okoli umeščanja nove knjižnice tako za zdaj ni videti. Še posebej, ker so nekateri mnenja, da je obstoječi projekt, izdelan v času debelih krav, preveč megalomanski in tudi energetsko potraten.

"Zahtevali bomo, da se za stari del mestnega jedra naredi posebno analizo oziroma da se poišče variante, kam bi knjižnico lahko umestili. Sam se navdušujem nad objektom CKŽ 30, v katerem ima trenutno prostore pet političnih strank in Rdeči križ, sicer pa je stavba praktično prazna," predlaga Bezjak; zamisel o selitvi Valvasorjeve knjižnice v katerega od "primernih" objektov v tem delu mesta po podpirajo tudi nekateri drugi svetniki. Razprava o tej temi, ki bo predvidoma uvrščena na naslednjo sejo občinskega sveta, bo tako verjetno še vroča.

Članek je bil objavljen 6. marca 2014 v 10. številki Dolenjskega lista.