založba Menart

##IMAGE-2531256##

Spremlja nas že tri desetletja in, ker nam je njegova glasba vedno blizu, za vsako uspešnico dobimo občutek, kot da se je zgodila včeraj. On je preprost, vedno nasmejan, on je preprosto Miran Rudan. V poletnih mesecih je upihil svojo šestinštirideseto svečko, v jesenskih pa bo obeležil še en svoj jubilej, in sicer trideset let profesionalnega petja na slovenski oz. na začetku še na jugoslovanski glasbeni sceni, so sporočili iz njegove založbe.

Vse skupaj se je začelo v Krškem

Miran je otroštvo preživel v Krškem, kljub temu, da je rojen v Zagrebu. V Krškem je obiskoval OŠ, srednjo šolo pa je končal v Brežicah. Že v OŠ ga je pot vodila h glasbi, bil je eden najmlajših, ki je v šoli pel v velikem zboru. Že takrat so ga imeli za talent. V zboru je bil prijateljsko navezan na sina učiteljice glasbene vzgoje. Bil je dve leti starejši od Mirana in posledično je končal OŠ tudi dve leti prej. Z njegovim odhodom iz OŠ pa se je končalo tudi Miranovo petje v zboru. Ko je odšel iz zbora, so se začeli problemi z učiteljico glasbene vzgoje, ki jih je čutil vse do konca šole. Naslednji dve leti je imel po krivici glasbeno vzgojo ocenjeno z manj uspešno ali po domače »MU«.

Kljub vsemu ga je pot vodila ravno v glasbo. Družina Rudan je že takrat slovela po dobrih glasbenikih. Eden izmed njih je bil najbolj izšolan glasbenik, Miranov stric Albin Rudan, dolgoletni član naše najboljše narodno zabavne skupine Avsenik. Bine je bil pravi virtuoz klarineta. V Miranovi veliki družini nekateri uporabljajo v glasbi instrumente, nekateri pa tisto, kar jim je podarila mati narava, to so glasilke. Ponosni so na to. Imel je veliko željo naučiti se igranja kitare, ker pa je bila šola za kitaro v Brežicah, mu do nje ni nikoli uspelo priti, a se je po veliki volji kitaro naučil igrati sam. Na začetku ga je bolj zanimala kitara kot petje. Miranova prva skupina je bila ustanovljena v času gradnje naše edine jedrske elektrarne. Ime skupine je bilo Nuclear 003. Z njimi je preživel lepa leta srednje šole.

Po koncu šole pa je postala velika želja, da bi nekoč postal odličen pevec. Želja in vse ostalo je iz dneva v dan samo raslo in raslo. Ker je imel dobro štipendijo od Elektrotehne, se mu je odprla pot, zaposliti se v našem glavnem mestu Ljubljana, v takrat edini glasbeni trgovini pri nas. Prva ponudba okoli glasbe se mu je ponudila že zelo kmalu, to je bila avdicija za pevca, takrat popularne najstniške skupine Mouline Rouge. Uspelo mu je zmagati. Vse skupaj ni trajalo dolgo, kajti Miranov vokal je zaslišal Miro Čekeliš in ga dobesedno odpeljal v takrat najpopularnejšo skupino Rendez Vous.

Miranova prva velika plošča je bila Debela deklica, leta 1985. Kar naenkrat so se mu začele odvijati otroške sanje. S to skupino je posnel še dva albuma z naslovi: Zelena je moja dolina (1986) in Shoping in Graz (1987). Ker so bili v tistem času ogromno od doma, je spoznal, kako lepa je naša dežela. S skupino Rendez Vous so se razšli leta 1989. Že takrat je imel željo biti samostojni izvajalec, vendar je vedel, da na to še ni povsem pripravljen. Sprejel je povabilo Toneta Košmrlja in se pridružil skupini Pop Design kot vokalist. Do njegovega prihoda je skupina delovala že pet let. S Tonetom sta v tistem času naredila zelo uspešen album Slava vojvodine kranjske. S skupino so veliko nastopali na festivalih. Pisalo se je leto 1990.

Že v istem letu pa se je preselil v Novo Gorico in tam začel svojo samostojno glasbeno kariero. Njegova spremljevalna skupina so bili Avtomobili, s katerimi je posnel tudi svoj prvi album Objemi me. Istega leta pa se mu je uresničila največja želja, biti zmagovalec Evrosonga, pa čeprav samo kot spremljevalni vokalist. Z zasedbo Pepel in kri je spremljal italijanskega zvezdnika Tota Cotugna v skladbi Insieme. Pravijo, da po zmagah pridejo tudi porazi. To je izkusil na lastni koži s ploščama: Vračam se (1992) in ploščo z naslovom 1994 leto dni kasneje. Volja do uspeha je z vsemi temi izgubami samo rasla in rasla. Bilo je leto 1998, z njim pa je prišel tudi Miranov album V srce. Pripeljal ga je do vrha. Ves trud je bil poplačan. Prvič je kot samostojni glasbenik okusil kako »grmijo« športne dvorane.

Za veliko stvari, ki so se dogajale v tistem času, je bil zaslužen Dean Windisch in DJ time. V letu 1999 pa se mu je zgodilo nekaj hudega in nepričakovanega. Kot sopotnik na skuterju je bil udeležen v prometni nesreči, ki se je zgodila v Portorožu. Za Mirana se je nesreča končala skoraj tragično. Nekdo nad njim pa je vendarle hotel, da preživi najhujše. Od takrat Miran praznuje še en rojstni dan, in sicer 4.8.1999. Tri mesece kasneje se mu je zgodila velika krivica, ki nima ne konca ne kraja. "Ta se zame še vedno ni končala. Boril se bom do konca z vsemi močmi in dokazal resnico," je dejal za svoj življenjepis, objavljen na spletnih straneh založbe.

V letu 2001 mu je uspelo posneti CD 19238311 in že vnaprej je vedel, da se bo težko spopadel s prejšnjim albumom V srce. Pogum in volja sta bila velika, toda Laura je bila nepremagljiva. Zato se je dogovoril sam s seboj, da se za nekaj časa umakne in se s tem poskuša odpreti kot človek, kakršnega je poznala publika. Vsa tri leta je delal na novi plošči Arena, kajti vedel je, da je novi čas in mora pozabiti na stvari, ki so ga pripeljale do vrhunca. Še vedno so veliki del Mirana, toda pospravil jih je v predalček, kot dokaz, da še vedno živijo. ....

Pripravlja zbirko največjih uspešnic

Moderne preobleke starih uspešnic so mu omogočile, da so ga spoznale nove generacije in starejše pričele še bolj ceniti. In ravno okrogla obletnica je primeren čas, da bo Miran odprl svoj glasbeni arhiv in nas vse razveselil s svojo prvo in pravo zbirko največjih uspešnic.