##IMAGE-3794925##

Po številnih dozdajšnjih razpravah, ali bodo s hidroelektrarnami na spodnji Savi učinkovito zavarovali širše brežiško območje pred poplavami, dobivajo končno podobo nasipi, ki naj bi zadržali naraslo vodo pred naselji. Zgrajeni nasipi bodo le delna rešitev, priznavajo strokovnjaki, ki poznajo tudi končno rešitev pred poplavami, vsaj pred t. i. stoletnimi.

V protipoplavnem urejanju prostora na območju hidroelektrarne Brežice so dokončali nasip na Velikih Malencah pri nekdanji gostilni Prah, kot je povedal Anton Vetrih, v podjetju Infra vodja projekta infrastrukturnih ureditev za HE Brežice. Na tem območju Infra gradi nov most čez Globoški potok in ureja brežino od Krke do tega potoka. Izvajalci bodo obdelali približno dvesto metrov struge in dvignili višino ceste ob potoku. Nasip v Krški vasi in na Velikih Malencah bodo vključno s hortikulturno ureditvijo dokončali spomladi. Trenutno v Krški vasi gradijo protipoplavni zid z razbremenilno razlivno površino za poplavne vode.

Nasipe, ki torej predstavljajo širšemu območju pri hidroelektrarni Brežice protipoplavni varovalni okvir, postavljajo za t. i. stoletno višino vode, s tem, da so jim dodali še varnostno višino vsaj pol metra, je pojasnil Vetrih, prav tako, da so na »suhi« strani nasipa zgradili sistem drenažnih jarkov. Če bo padavinske vode tu več, kot je lahko odvajajo drenažni jarki, jo bodo odstranjevali s črpalkami. Voda iz elektrarniškega jezera ne bo pronicala skozi nasipe. Te so namreč zgradili tako, da so odstranili zemljino do gramozne podlage, vgradili tesnilno zaveso in nasipali gramozno plast, s tem da so v višje nasipe položili še dodatno tesnilno membrano. Vse nasipe so z vodne strani obložili s kamnito oblogo.

»Ob gradnji protipoplavnih nasipov in zidov nastaja nekaj hrupa in gneče. Prebivalce na območju gradbišč zato v imenu podjetja Infra prosim še za malo strpnosti in se jim zahvaljujem za razumevanje,« je dejal Anton Vetrih.

Ob tem, ko Infra postavlja protipoplavni ščit, že začenja pripravljalne postopke za gradnjo hidroelektrarne Mokrice, ki bo zadnja v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi. Kot pravita direktor Infre Vojko Sotošek in omenjeni Anton Vetrih, je podjetje začelo pridobivati zemljišča, a teh še ne odkupuje. To so zemljišča za jezovno zgradbo in dostopne poti bodočega gradbišča. Infra je že podpisala nekatere pogodbe v zvezi s projektiranjem elektrarne. Če bodo v prihodnjih tednih in mesecih domačini z območja pri bodoči hidroelektrarni Mokrice videli na terenu geodete, bodo ti tam že zaradi omenjenih priprav na gradnjo elektrarne.

Preden bodo zabrneli stroji na gradbišču načrtovane hidroelektrarne Mokrice, morajo pridobiti tudi gradbeno dovoljenje. Še prej bosta podjetji Infra in Hidroelektrarne na spodnji Savi morali pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

Ob poglobljeni Savi naj bi bile vasi varne pred večino poplav.

Za učinkovito varovanje pred poplavami bodo poglobili Savo. Medtem ko so strugo te reke že poglobili od hidroelekrarne Brežice s tokom do sotočja Save in Krke, jo bodo v tej smeri poglobili še naprej do Term Čatež. »Ko bomo naredili še to, bomo omenjeno območje pri Krški vasi in Velikih Malencah dokončno zavarovali pred poplavami do višine stoletne vode,« je pojasnil Vojko Sotošek.

Prostor brežiškega energetskega bazena po besedah Vetriha in Sotoška Infra ureja sonaravno, se pravi tako, da bi z gradnjo elektrarn kar najmanj posegli v naravno okolje. Potem ko so pri hidroelektrarni Brežice naredili eno ribjo stezo, bodo pri hidroelektrarni Mokrice zgradili dve, navajata za primer okoljske skrbi.

Če gradbišče povzroča nekaj hrupa in gneče, zaradi katerih se zdi Infri primerno opravičilo, pa pričakovani rezultat omenjenega dogajanja na gradbišču prebivalci ocenjujejo ugodno, če sodimo po nekaterih naših pogovorih z domačini. »Delajo tik ob hišah. Pri tem so se izvajalci pripravljeni pogovarjati z nami in znajo pristopiti. Protipoplavni zid v Krški vasi ne bo ravna pol kilometra dolga ploskev, ampak so v njem 'preseki', prehodi k hišam, kar je povsem sprejemljivo. Menim, da bo s protipoplavnimi ureditvami kraj postal urejen, lahko bi celo rekli, da bodo vas polepšali,« pravi Janez Ivšič. Kot prebivalec Krške vasi je v preteklih javnih razpravah o gradnji protipoplavnih nasipov večkrat nastopil s pomisleki in zahtevami v imenu krajanov, in načrtovalci so s končnimi rešitvami upoštevali tudi njegove pobude. Ivšič pravi, da bodo nasipi prenizko varovalo proti zelo visokim poplavam, dokler ne bodo poglobili Save, ki bo lahko v svojo globljo strugo sprejela vodo, ki bi sicer dosegla hiše v Krški vasi (in denimo tudi na Velikih Malencah).

Glede na omenjeno napoved Infre o poglobitvi Save je tovrstno nelagodje pred prihodnostjo, ki ga za zdaj upravičeno omenja tudi Ivšič, očitno odveč.

Članek je bil objavljen v 2. številki Dolenjskega lista z dne 10. januar 2019.