Posavje brez Save ni Posavje
Struga spodnje Save (od sotočja s Savinjo v Zidanem Mostu) se zelo spreminja – od soteske do širokega polja, zato je tudi z vidika narave izredno pestra. Zraven sodijo še številni pritoki (Savinja, Sopota, Mirna, Krka, Sotla in številni potoki).
Okoljevarstvenik Dušan Klenovšek, nekdanji profesor biologije na sevniški osnovni šoli Sava Kladnika, zadnja leta pa zaposlen na Zavodu RS za varstvo narave v Novem mestu, ugotavlja, da je večina nekdanjih mrtvic, žal, že uničenih; nadomešča jih nekaj večjih gramoznic.
Ena največjih naravnih vrednot Save so številne vrste rib. Pohvalimo se lahko z največjim številom vrst znotraj Nature 2000; med temi so tudi sulec, platnica, zvezdogled, upiravec in druge, ki jim ustreza prodnata struga.
Pester in vrstno bogat je svet kačjih pastirjev, dvoživk in plazilcev. Čeprav je ravnica večinoma podvržena intenzivnemu kmetijstvu je na območju Vrbine največji kompleks nižinskih suhih travnikov, kjer je pravo bogastvo orhidej (več kot 70 vrst), metuljev, ptic ...
Gramoznici v Vrbini in mrtvica Cola ohranjata veliko število za Slovenijo redkih in ogroženih vrst rastlin in živali.
Poraba električne energije v Sloveniji se povečuje 2 do 3 odstotka letno. Ena hidroelektrarna (HE) na Savi prispeva približno odstotek trenutne porabe energije v Sloveniji. Od Tacna do Mokric načrtujejo 16 HE.
Gradnja naj bi tudi uredila infrastrukturo regije in preprečila poplavljanje. Obstoječi HE Vrhovo in Boštanj) sta kot že poprej krška nuklearka z jezovoma preprečili migracijo rib, ki je nujna za ohranitev večine ribjih vrst Save in pritokov. Nobena nima ribje steze, kljub odločbam Ministrstva za okolje in prostor.
Sedanje stanje vodi v izumiranje vrst zaradi katerih bi morala biti Sava od Radeč do državne meje uvrščena med območja Natura 2000, poudarja Klenovšek. Uničujoča je sprememba struge tako za ribe in dvoživke kot za vodne ptice. Hitrost toka Save, usedanje mulja, ki ga je pri HE Vrhovo, po besedah Klenovška, ponekod že za 8 m, "sterilni" bregovi in poraščenost brežine pač ne morejo biti prijazno okolje za številna živa bitja.
HE Brežice bo potopila gramoznice v Vrbini z vsemi ogroženimi vrstami. Tod je edino potrjeno gnezdišče kvakača v Sloveniji! Verjetno pa se bo močno zmanjšal tudi velik delež suhih travnikov na desnem bregu. "Nadomestile" naj bi jih obsežne rekreacijske površine. Z "rešitvijo" poplavnosti v zgornjem delu se bo povečala količina poplavne vode v brežiški občini….
Klenovšek poudarja, da so sicer izdali negativno mnenje v naravovarstvenem soglasju za HE Brežice, a očitno se politika na to požvižga. Marsikdaj tega nekateri investitorji niti ne pogledajo, verjetno tudi, ker ni nikakršnih resnih sankcij za ignorantski, pišmevuovski odnos do narave, in to vse v imenu tako imenovanega razvoja.
Klenovšek pa ni zgolj oster kritik, temveč tudi predlaga, kako bi vsaj ublažili posledice na obstoječih HE in celotni spodnjesavski verigi, ki jo tudi on imenuje kanal z zaporedjem velikih ribnikov? Prehodnost vodotoka za ribe je osnova, zato je nujno urediti ribje steze, ki bodo upravičile to ime.
Brežine bi morale biti raznolikih oblik, naklonov, nujne so plitvine, zalivi in otoki, pa ne taki, kot je nastal pri brvi čez Savo med Šmarčno in Bregom. Pomembna je tudi ustrezna zaraščenost brežin.
Zavzema se za mirne cone brez človeških aktivnosti, za določitev območij za vodne športe in druge dejavnosti. Ko je to skušala predstavnica Zavoda za varstvo narave že pred časom pojasniti na sevniški občini so jo domala napodili.
K(j)er ni več naravnih sten, je potrebno narediti umetne, da bodo zadržale in naše svoj življenjski prostor breguljka, vodomec, čebelar. Kot se je izkazalo tudi na Bregah je to zelo učinkovita “rešitev” problema komarjev in je lastnik dirkališča zelo vesel soseščine koristnih ptic.
Potrebni so nadomestni biotopi (mrtvice, rokavi), rešiti je treba problem odstranjevanja plavja in usedlin in zasaditi brežine z avtohtonim rastlinjem. Vrednost Save ni samo v količini energije in litrih vode za zalivanje – veliko večjo vrednost ima kot osrednja žila Posavja (daje možnost preživetja številnim vrstam rastlin in živali, prinaša prod, vpliva na podtalnico, klimo, daje pitno in tehnološko vodo…).
"S pridobivanjem električne energije bomo uničili vse njene druge vrednosti – končna bilanca bo sigurno negativna. Posavje brez Save ne bo več Posavje," poudarja Dušan Klenovšek, ki je svoje poglede razgrnil že sevniškim planincem, oglasil se je pa tudi na sevniškem gradu z zanimivim predavanjem o teh in drugih okoljskih vprašanjih.
O teh je Klenovšek, čigar družbeno koristno delo smo že obširno predstavili v naši prilogi Živa, pripravljen spregovoriti tudi v drugih okoljih. Še je čas, kmalu pa bo prepozno za večjo tenkočutnost do narave!
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
