Planinsko druženje v avstrijskih Krških Alpah
Na letošnje tradicionalno septembrsko druženje smo aktivne člane našega društva ponovno povabili izven meja naše domovine, tokrat v Avstrijo v Krške Alpe. Vabljiv razpis in lepa vremenska napoved sta na druženje pritegnila 40 pohodnikov. Ker so številni planinci tudi vinogradniki, so marsikoga obveznosti v dolenjskih gričih, kjer grozdje letos zelo hitro zori, žal zadržale doma.
Izhodišče naše poti je bilo na planini Heidi Alm na višini 1875 m, kjer nas je pričakal čudovit jesenski dan s sinje modrim nebom brez oblačka in nepozaben pogled na brezmejna prostranstva Krških Alp, kjer je nekaj goveda še uživalo v zadnjih dneh letošnje paše. Mnoge med njimi so lastniki že odpeljali v dolino, saj je bilo teden dni pred našim obiskom v tem delu Alp že dober pedenj svežega snega. Po odselitvi živine bodo na teh čudoviti pobočjih kmalu vijugali smučarji.
Naša vodnika, Rudi in Rozi, sta nam na izhodišču predstavila možnosti za sprehode in pohode, ki jih ponujajo te planine. Ob tako lepem dnevu smo se vsi udeleženci odločili, da opravimo pohod, večina se je podala na pot osvajanja treh dvatisočakov, le nekaj planincev se je usmerilo le na najbližji vrh, 2308 m visok Falkert. Vsi ostali smo se po travnatih pobočjih usmerili proti našemu najvišjemu cilju, 2331 m visokemu Klomnock-u. Ob prijetni hoji po stezah, ki so mnoge spominjale na stezice iz zgodb o pastirjih v naši preteklosti, smo uživali ob pogledih na prelepe planine, v ozadju pa smo lahko občudovali tudi naše Alpe z očakom Triglavom. V tako prijetnem okolju človek pozabi na vsak napor, zato tudi nekaterim malo manj utrjenim pohodnikom korak ni zastal. Skoraj mimogrede smo prispeli na Klomnock, kjer smo se okrepčali, nato pa smo se spustili po strmem grebenu in mimo spominskega obeležja nadaljevali pot po položnem travnatem pobočju do naslednjega vrha, 2226 m visokega Mallnock-a. Proti izhodišču smo se usmerili po drugi prečni poti, po kateri smo prispeli na škrbino Hundsfeldscharte, kjer so se nekateri že rahlo utrujeni pohodniki usmerili nazaj v dolino, najbolj vztrajni pa smo osvojili še zadnji vrh, 2308 m visok Falkert. Od tu smo lahko uživali ob pogledu na jezero, ki se razprostira za hotelom na našem izhodišču. Za spust v dolino smo po nekoliko bolj strmi poti lahko preverili utrjenost naših kolen. Ob vrnitvi na izhodišče smo se vsi udeleženci strinjali, da tako lepa doživetja odtehtajo vsakršen napor, za kar smo se zahvalili organizatorjema letošnjega druženja.
Prijetno utrujeni smo se zaupali šoferju avtobusa, ki je spretno krmaril po ovinkasti gorski cesti, potniki pa smo lahko opazovali brezhibno urejene avstrijske vasi in naselja s čudovitimi, okusno zgrajenimi, delno ali celoti lesenimi hišami, okni, polnimi rož in brezhibno urejeno okolico. Kljub vsem prestižem, ki smo jih ta dan spoznali v Avstriji, smo napolnitev naših želodčkov zaupali preverjenim domačim gostilničarjem v Žirovnici. Naši člani so tukaj že skoraj stalni gostje. Tudi tokrat smo bili navdušeni nad hitro in obilno postrežbo. Zadnji del poti smo izkoristili še za klepet s sopotniki, za kar ob opazovanju naravnih lepot med pohodom skoraj ni bilo časa. Prisluhnili smo tudi vabilom na naslednje pohode in akcije društva, kjer bo ponovno priložnost za druženje in nova doživetja.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
