Festival velikonočne potice - kraljica Podbreška potica iz suhih tepk in jabolčnih krhljev





»Potico moraš peči z ljubeznijo. Če nekaj delaš na silo, ne more biti dobro,« je po prejemu priznanja izjavila Marija Štaut, letošnja zmagovalka
Letošnja kraljica je Podbreška potica iz suhih tepk in jabolčnih krhljev. Tako je odločila strokovna žirija na Festivalu velikonočne potice, ki je letos že tretjič potekal na Otočcu. Na včerajšnji veliki četrtek so na zaključni prireditvi festivala na Gradu Otočec predstavili potice iz vse Slovenije, najboljšim so podelili zlato, srebrno in bronasto priznanje.
»Letošnji festival je bil poseben tudi zaradi
nekaterih posebnih potic. Dobili smo prekmursko
potico, ki ima iste sestavine kot prekmurska gibanica,
dobili smo evropsko potico in vegansko špehovko ter
seveda otoško potico. Presenetilo me je, da je bilo
razmeroma veliko kokosovih nadevov, zaradi česar sem
kar malo v skrbeh, da nimate Dolenjci na Trški gori
morda rastišča kokosovih orehov...,« se je pošalil prof.
dr. Janez Bogataj.
Zmagovalka je tako kot
lani Podbreška potica, ki jo je tokrat spekla Marija
Štaut. Nadev za njeno potico je, kot že rečeno,
narejen iz suhih tepk in suhih jabolčnih krhljev.
Srebrno priznanje je prejela lešnikova potica, ki jo
je spekla Terezija Lipar iz Šentjerneja,
bronasto pa je žirija podelila potici iz stoodstotne
polnozrnate pirine moke s kokosovim nadevom, ki jo je
spekla Katja Štajdohar iz Novega mesta.
Letošnjo strokovno
komisijo so sestavljali prof. dr. Janez Bogataj,
etnolog in avtor knjig o poticah, mag. Marlena
Skvarča, senzorična pokuševalka živil, in Janja
Strašek, svetovalka za zdravo prehrano v Termah
Krka. Komisija se je sestala že v torek, 16. aprila,
in ocenjevala prispele potice, pri čemer je upoštevala
zunanji izgled, notranjo strukturo, okus in vonj
potice, pa tudi njeno inovativnost, čeprav so v končni
oceni prevladali zlasti videz, okus in povezanost vseh
sestavin, kajti »prava tradicionalna slovenska potica
mora biti lepa na pogled, pravilno zvita, ravno prav
sočna in seveda okusna,« so poudarjali vsi člani
žirije. Zaključno prireditev je vodila znana
televizijska voditeljica Bernarda Žarn, v
kratkem kulturnem programu so nastopili učenci iz
otroškega pevskega zborčka Osnovne šole Otočec in
mladi glasbeniki Glasbene šole Novo mesto, prireditev
pa je s svojo prisotnostjo počastila tudi aktualna
ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr.
Aleksandra Pivec, ki je z veseljem prevzela
častno pokroviteljstvo dogodka.
»Na ocenjevanje je prispelo 54 (štiriinpetdeset) potic iz vse Slovenije. Po številu potic je letošnji festival ostal na lanski ravni, je pa od preteklih dveh močno napredovala ustvarjalnost avtorjev pri nadevih. Še vedno so ostali pri uporabi domačih, lokalnih sestavin zanje, a so jih bistveno bolj domiselno kombinirali,« je povedal predsednik strokovne žirije prof. dr. Janez Bogataj.
Večina potic je bila pravilne okrogle oblike s
pokončnimi rebri, zelo malo je bilo štrukljev in samo
dve potratni potici, ki ne sodita v kategorijo potic
temveč zloženk oziroma pogač, kajti potica je testeni
okrogel zvitek z različnimi nadevi, ki je pečen v
okroglem pekaču potičniku.
Veliko inovativnih
orehovih potic
Še vedno je bilo med
poticami na ocenjevanju veliko orehovih, vendar že
nekoliko nadgrajenih. Nadev iz orehov je pripravilo 18
mojstric in mojstrov, od tega je bilo 11 običajnih, v
enem primeru so bile nadevu dodane brusnice, v enem
ajda, v enem nadevu so bili orehi kombinirani s
pehtranom, v drugem z makom, v tretjem pa z lanom. Ena
od orehovih potic je bila narejena na veganski način,
ena pa zvita v lepe rolice. Strokovna žirija je v
oceno dobila dve laneni potici, avtorja sta namesto
običajnega kvasa za vzhajanje testa uporabila droži,
po enakem postopku pa je bila pripravljena še ena
makova potica. Dobili smo še eno makovo potico,
pripravljeno z običajnim kvasom. Letos je na natečaj
prispelo tudi šest potic s kokosom, v enem primeru je
bila dodana stoodstotna polnozrnata pirina moka, v
enem pa čokolada. Kar nekaj potic je bilo namazanih z
nadevom iz suhega sadja. Poleg pet Podbreških, ki so
imele namaze iz suhih sliv in jabolk, dve samo iz
jabolk, iz hrušk viljamovk, iz tepk in jabolk, je
komisija ocenjevala še po en nadev iz prosene kaše in
sliv, ajde in suhih sliv, jabolk in skute, en nadev pa
je bil skombiniran iz prosene kaše in suhih marelic.
Ponosni na
tradicijo, vendar v skrbi za prihodnost
Strokovna komisija je za zmagovalko tako razglasila potico iz suhih tepk in suhih jabolčnih krhljev, ki jo je spekla Marija Štaut iz Podbrezij, članica lani ustanovljenega društva podeželskih žena Podbreška potica.
»Lansko leto smo gospodinje iz kulturnega društva Tabor
Podbrezje začele peči podbreško potico. Recept zanjo je
po starih zapiskih Falentove Rezke, ki ga je v svoji
hiši našla Veronika Aljančič, dodelala Barbka Pogačnik.
Veronika in Barbka sta ga preizkusili, pekli celo sezono
in tako se je rodila podbreška potica. V njej je 17
sestavin, od tega jih je 12 lokalnega izvora od
podbreških kmetov in proizvajalcev, potičnica, v kateri
jo pečemo, pa je iz Komende. Naša potica je šla že v
Strassbourg, v Nemčijo, v Kanado ...; pri promociji nam
pomaga Jernej Jeglič, tako da se kar dogaja,« je
povedala Marija Štaut.
Prof. dr. Janez Bogataj
je na prireditvi v imenu strokovne komisije povedal,
da smo Slovenci lahko resnično ponosni na svojo
tradicijo in delo, ga pa skrbi za prihodnost slovenske
kuhe in peke, saj smo na festival dobili le dve
prijavi dijakov in študentov gostinskih šol, za katere
v Sloveniji, navkljub popularnim kulinaričnim oddajam
in resničnostnim šovom na televiziji, pravega
zanimanja med mladimi ni: »Zelo sem bil
razočaran, kot pedagog pa sploh, da je bil tako šibek
odziv naših gostinskih šol. Naj bo to sporočilo šolskemu
ministrstvu, da bo treba dati na tehtnico, kaj je za
našo mladino pomembno in kaj je manj pomembno, kje jih
posiljujemo s pretiranimi vsebinami in kje bi morali
graditi tisto, čemur rečemo z eno besedo državljanska
vzgoja.«
Najlepša ni vedno
tudi najboljša
Letos je bilo veliko potic, ki so bile sicer zelo lepe na pogled, vendar pa je žirijo razočarala njihova vsebina - potice so bile premalo sočne, suhe in prazne, medtem ko je bilo na drugi strani spet vrsta potic, ki niso bile zvite v obliki popolnega polža, silile so iz modela, kot je opazila strokovna komisija, ali pa so popokale, tako da je nadev mezel iz testa itd., vendar so bile veliko okusnejše od svojih na pogled veliko lepših potičjih kolegic.
Članica komisije mag.
Marlena Skvarča je na današnji razglasitvi
zmagovalk povedala, da je bila vsaka potica malo
drugačna ter izpostavila, da najboljša potica ni vedno
tudi najlepša, temveč so posebej pomembni aroma, vonj
in tekstura: »Zmagovalna potica tokrat ni tako
reprezentativna, je nekoliko manjša, vendar pa v sebi
skriva kakovost. Okus potice mora biti harmoničen,
nobena sestavina ne sme prevladati. Morda so bile potice
letos nekoliko premalo izrazite tako pri vonju kot pri
okusu. Vsaka potica je bila nekaj posebnega, nekatere so
bile lepe, druge pa dobre. Opazili smo namreč, da tiste
potice, ki so bile najlepše, večinoma niso bile
najboljše.«
Dr. Aleksandra Pivec,
ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je
potico poimenovala slovenska kulinarična znamenitost:
»Veseli me, da se gospodarstvo, kot so Terme Krka,
zaveda pomena ohranjanja tradicije in slovenske potice
in bodo s svojo prizadevnostjo in organizacijo tega
festivala pripomogli k ohranitvi prepoznavnosti naše
izjemne kulturne dediščine.«
Otoška potica je
nova blagovna znamka Gradu Otočec
Ob letošnjem festivalu
so se na Gradu Otočec odločili, da javnosti, za dober
zgled, predstavijo še svojo potico, ki so ji dali ime
Otoška potica. Čeprav ni bila v tekmovalni konkurenci,
je zelo navdušila tako strokovno žirijo kot vse, ki
smo jo imeli priložnost pokusiti. Spekla jo je Tatjana
Cerjak, 22-letna slaščičarska mojstrica na Gradu
Otočec, ki se je rodila v Nemčiji, zdomskim staršem,
vse življenje, do novembra lani, ko je nastopila
službo na Otočcu, pa je tam tudi živela in se šolala.
Odločila se je preseliti v deželo svojih starih
staršev, v majhno vasico blizu Krškega.
Tja je s starši vedno
prihajala za praznike, babica in teta sta bili odlični
potičarki, zato se je tudi sama vedno želela spopasti
s to kraljico sladic ... Okušala jo je tudi v
Slovenskem društvu v nemškem Essnu, kjer je zelo
aktivno sodelovala, vendar se sama priprave ni lotila,
ker v Nemčiji ta sladica pač ni popularna ... Ko je
prišla v Slovenijo, ni imela službe, zato je lepega
dne pripravila nekaj vzorčnih sladic, vkorakala na
Grad Otočec, jim jih predstavila in jih izjemno
navdušila. Takoj so jo zaposlili in pravijo, da je več
ne izpustijo. No, izziva z Otoško potico se je Tatjana
lotila z veliko strastjo, ves mesec je 'delala
poskuse', in zdaj je pred nami končni izdelek, potica,
ki je izjemno okusna, rahla, sočna, za povrh pa še
narejena iz tradicionalnih sestavin, ki zaznamujejo
Dolenjsko. Tatjana je potico zamesila iz pirine moke,
za nadev pa je uporabila sveža jabolka, dolenjske
orehe, rozine in cvetlični med. Stari viri navajajo,
da so na Dolenjskem pripravljali potico iz jabolk že v
19. stoletju.
Direktor Term Krka Jože
Berus je seveda zadovoljen, da imajo v
kolektivu tako sposobno slaščičarko, sicer pa je v
nagovoru na prireditvi vse, ki so prinesli svoje
potice v oceno, razglasil za zmagovalce in dodal, da
je počaščen in ponosen, ker takšen festival že tretje
leto poteka prav na Gradu Otočec: »Z veseljem
gostimo ta dogodek, ker menimo, da se tudi sami iz tega
nekaj naučimo, in plod tega je letos tudi naša otoška
potica. Drugi razlog, da imamo radi ta festival, je
dobrodelne narave. V Krki je april tako ali drugače
posvečen humanosti, prostovoljstvu in solidarnosti in
del tega je tudi Festival velikonočne potice.«
Vseh 54 potic je šlo v
prodajo, izkupiček pa so namenili območnemu odboru
Rdečega križa, ki bo zbrana sredstva razdelila
socialno šibkejšim družinam v lokalnem okolju, da se
bodo tudi v njih otroci lahko veselili praznikov.
Poleg tega je organizator nekaj potic izvzel iz
prodaje in jih neposredno podaril območni organizaciji
RKS, da jih razdeli tistim, ki si je drugače morda ne
bi mogli privoščiti. Vesna Dular predsednica
novomeškega Rdečega križa je obljubila, da bo
prihodnje leto med tekmovalkami tudi njen potica, o
dobrodelni noti Festivala velikonočne potice na Gradu
Otočec pa je povedala: »OZ RK Novo mesto se
zahvaljuje vsem avtorjem teh čudovitih lepotic – potic.
Na našem območju je okrog 400 družin, ki potrebujejo
občasno pomoč, in veseli smo, da jih lahko razveselimo.«
V
prijetnem grajskem vzdušju so se obiskovalci še dolgo
po prireditvi zadrževali ob stojnicah na potičarskem
sejmu, kjer so lahko kupili domače dolenjske izdelke,
povezane s peko potice, tisti, ki tega niso najbolj
vešči, pa so si potico za letošnje praznike izbrali
kar na razstavi v grajski restavraciji. Kot že rečeno,
celoten izkupiček od prodaje bo tudi letos namenjen
dolenjskim družinam v stiski, ki jih po besedah
Dularjeve ni malo. Vsi, ki so jim z nakupom potic
pomagali, so z Gradu Otočec odhajali zadovoljni.
Za
konec vam voščimo vesele velikonočne praznike in
na svidenje ob letu osorej, na 4. Festivalu
velikonočne potice na Gradu Otočec.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se