V premislek: Smeti ne izginejo, ko jih smetarske službe odpeljejo od nas
To ni boj ene direktorice in enega župana, ampak regije, z našimi pomurskimi predstavniki v parlamentu na čelu.
Sedemnajst gasilskih ekip se je oktobra zbralo v Centru za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop), da bi se urili v krotenju požara. Pet mesecev kasneje je šlo zares, na kraj je bilo vpoklicanih še več gasilcev, kot jih je tam vadilo ob mesecu požarne varnosti. Približno sto gasilcev je tako v nekaj urah ognjene zublje ukrotilo, da ni katastrofa dobila še večjih razsežnosti.
Da je zaskrbljena, razočarana, jezna, je direktorica Ceropa Simona Biro povedala v kamero, kakor tudi, da je na to opozarjala že večkrat. Tudi prek našega medija, kjer dogajanje v naših krajih skrbno spremljamo. Že pred dvema letoma je sodelavec Rok Šavel pisal o tem, da centri za ravnanje z odpadki po državi pokajo po šivih zaradi kopičenja mešanih komunalnih odpadkov, in se v članku spraševal, ali bo moralo zagoreti tudi v Puconcih, preden se država zgane in opravi svojo dolžnost.
Da so veliko sestankovali na to temo, celo več let, je pred kamerami izjavila tudi Tanja Bolte, generalna direktorica direktorata za okolje. A dlje od sestankov očitno ni prišlo. Nova sežigalnica se še nikjer ne gradi, v resnici niso znane niti vse natančne lokacije. Kako ravnati v vmesnem času, pa je bolj kot ne prepuščeno vodjem centrov. Pisarn v Ljubljani pač ogenj in smrad ne dosežeta.
Je pa res, da pri postavljanju sežigalnic trčimo ob nov problem. Nihče jih ne želi imeti v svoji bližini. Kot da se še vedno ne zavedamo, da če vsak od nas letno proizvede 500 kilogramov odpadkov, kot smo jih leta 2023, in jih nekje polovico recikliramo, polovica še vedno ostane. In če to pomnožimo z dvema milijonoma prebivalcev Slovenije, dobimo številke, s kakršnimi se večina od nas le redko srečuje.
Smeti ne izginejo, ko jih smetarske službe odpeljejo od nas. Na tak ali drugačen način se vedno vrnejo k nam, ali v obliki recikliranih izdelkov ali na položnicah. V zadnjem primeru požara v Ceropu so nas dosegle tudi v obliki smradu, ki se je iz okoliških vasi razširil vse do Murske Sobote. Kakor tudi slaba kakovost zraka, ki marsikomu z dihalnimi težavami ne pusti dihati. Morda bodo pa zdaj le dojeli, da to ni boj ene direktorice in enega župana, ampak regije, z našimi pomurskimi predstavniki v parlamentu na čelu.
