Bo dim iz Puconec dosegel Ljubljano?
Nakopičeni odpadki so zagoreli tik pred odvozom v tuje sežigalnice. Država preslišala opozorila in še danes ostaja brez rešitve
V noči z nedelje na ponedeljek okoli poldruge ure so nadzorne kamere v Centru za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop) zaznale prvi plamen na gromozanski gmoti mešanih odpadkov, ki se kopičijo na tamkajšnjem odlagališču. V manj kot minuti so ognjeni zublji zajeli celotno skladišče in odlagališče teh problematičnih odpadkov. Reakcija nadzornega je bila hitra. Najprej je bilo aktivirano najbližje društvo, Prostovoljno gasilsko društvo Vaneča, za njim celoten sektor Gasilske zveze Puconci. Pozneje so se v gašenje požara vključila še druga društva iz domače občine ter iz občin Moravske Toplice, Gornji Petrovci in Mestne občine Murska Sobota.
Oteženo gašenje in širjenje dima
Po besedah vodje intervencije, poveljnika puconske gasilske zveze Vlada Vlaja, je bil požar hitro omejen in nadzorovan. Navsezgodaj zjutraj so se lotili razkopavanja materiala in dokončnega gašenja posameznih žarišč. Na vrhuncu intervencije je bilo na terenu 18 gasilskih enot in skupno 94 gasilcev. Aktivirana je bila tudi mobilna enota ekološkega laboratorija za oceno morebitnih vplivov na okolje, saj se je iz puconske deponije hitro začel širiti gost oblak dima. Prve meritve so pokazale vrednost delcev PM10 med 82 in 100, kar pomeni zelo slabo kakovost zraka, ki ima lahko negativne vplive na zdravje, predvsem pri otrocih, starejših in ljudeh s težavami dihanja. Veter je dim ponesel proti Puconcem, zato so dan po požaru, v torek, na tamkajšnji osnovni šoli celo tehtali, ali bodo odredili prekinitev pouka. Za to možnost se na podlagi izboljšane kakovosti zraka naposled niso odločili, a preventivni ukrepi v okolici požara so ostali.
Dim je dosegel tudi Mursko Soboto in okolico, za katero je bilo prav tako priporočeno, da se predvsem ranljive skupine prebivalcev ne zadržujejo na prostem. Vodja intervencije je v ponedeljek popoldne povedal, da je požar omejen in lokaliziran, a da je pred gasilci še ogromno dela, saj gre za ogromno maso na veliki površini. Takrat je bilo na kraju še okoli 30 gasilcev, zvečer in ponoči pa so se izmenjavale ekipe gasilcev iz različnih pomurskih društev, ki so stražile požarišče. V sklopu intervencije, ki še traja, je bilo odrejeno odstranjevanje objekta, kjer so bile skladiščene gorljive frakcije. Gasilci namreč v nasprotnem primeru ognjenih zubljev, ki so še vztrajali v notranjosti, ne bi mogli doseči.
Odpadki bili na poti v tujino
Direktorica javnega podjetja Cerop Simona Biro je tako rekoč od začetka svojega krstnega mandata opozarjala na kopičenje mešanih gorljivih frakcij, tako imenovanih odpadkov RDF, ki niso primerni za recikliranje in gredo v sežig. V naravi gre za ostanke plastike, papirja, tekstila, lesa in kompozitnih materialov, ki imajo visoko energijsko vrednost in so zaradi potencialne prisotnosti vnetljivih snovi, kot so ostanki olj, topil in drugih gorljivih materialov, kot nalašč za hitro širjenje ognja – kot se je pokazalo v Puconcih. Na letni ravni jih v državi proizvedemo približno 250 tisoč ton, a ker razen celjske toplarne, ki lahko sprejme le okoli 15 odstotkov tovrstnih odpadkov na leto, nimamo sežigalnic, so jih regijski centri primorani izvažati v tujino. Tam našim odpadkom vrata vse bolj zapirajo, cene na tono pa skokovito naraščajo. Samo lani so imeli v Ceropu z odvozom tovrstnih odpadkov več kot dva milijona evrov stroškov.
Zaradi odvisnosti od prevzemnikov je bilo usodne noči na deponiji več kot dva tisoč ton tovrstnih odpadkov. »Večina sežigalnic v tujini zaradi remonta v začetku leta ne obratuje, ravno prihodnji teden pa bi se začel odvoz,« pove Birova, ki ocenjuje, da bi do maja »pospravili« vso količino, ki je bila nakopičena v puconskem centru. V razmerah, idealnih za požar, tudi preventivni ukrepi, ki so jih izvedli v javnem podjetju, od dodatnih pregradnih sten in betonskih montažnih blokov na halah, kjer se ti odpadki pod streho skladiščijo, do termalnih kamer, niso bili dovolj. Birova zatrjuje, da so glede varnosti storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Če bi denimo odpadke razporedili na več manjših kupov znotraj centra, bi se povečala možnost za požar z več žarišči, kar bi otežilo nadzor, gašenje in omejevanje širjenja ognja. Že konec leta 2023 smo na straneh našega časopisa v naslovu prispevka zastavili retorično vprašanje, ali bo moralo zagoreti tudi v Puconcih.
Čeprav je šlo neuradno za samovžig, kot navadno v številnih podobnih požarih na deponijah, ki se v zadnjih letih vrstijo kot po tekočem traku, si bodo odgovorni morali naliti čistega vina. Neštetih ur za sanacijo pogorišča, odstranjevanje v požaru uničene hale do zdravstvene in okoljske škode ter vrste drugih posledic nihče ne more v celoti povrniti, niti zavarovalnica. Kolikšna bo dejansko škoda, bo znano šele po policijski preiskavi in končani gasilski intervenciji, neuradno pa se govori o šestmestni številki, ki se giblje vse tja do 2,5 milijona evrov.
Še leta do rešitve
Odgovorni v javnem podjetju si sedaj belijo glavo tudi z vprašanjem, kaj bodo storili z gorljivimi frakcijami, ki so bile nared za odvoz. »Uporaben del, ki je namenjen sežigalnicam, bomo morali čim bolj ločiti od dela, ki je bil prizadet v požaru,« pove direktorica. Pri tem se seveda nadeja, da bodo našli prevzemnika tudi za del odpadkov, ki je zaradi požara povsem izgubil energijsko vrednost. V najslabšem primeru bodo odpadke primorani odložiti na tukajšnjem odlagališču, kar pa za seboj potegne marsikaj. Ne nazadnje bi večja količina lahko močno zarezala v kapaciteto puconskega odlagalnega okolja. Od okoli 65 tisoč ton odpadkov, kolikor jih letos nameravajo sprejeti v Puconcih, je denimo za odlaganje predvidenih le okoli šest tisoč ton.
V celotni nesrečni zgodbi je treba vnovič jasno poudariti, da je sežiganje gorljivih komunalnih odpadkov obvezna gospodarska javna služba v domeni države, a država te javne službe ne izvaja. Odgovornost prelaga na regijske centre in pri tem še neskončno menca z dopolnitvijo uredbo, ki pa prave rešitve ne ponuja in stvari zgolj dodatno zapleta. Uredba, ki naj bi bila po navedbah ministrstva za okolje, podnebje in energijo sprejeta prihodnji mesec, določa, da bodo gorljive komunalne odpadke na območju države sežigale največ tri sežigalnice, ki morajo biti vzpostavljene v sedmih letih od pridobljene koncesije. Poleg celjske sta predvideni še sežigalnica v Ljubljani in Mariboru. Na zadnjo naj bi gravitiralo tudi Pomurje. Toda sedemletni rok, za katerega niti ni jasno, kdaj bo začel teči, je slaba tolažba brez vmesne rešitve.
»Upamo, da bo ta nesrečni dogodek opomnik in opozorilo, da se končno začnemo pogovarjati o reševanju skupnih težav,« pravi puconski župan Uroš Kamenšek, ki poudarja, da ne gre le za Cerop, saj se s kopičenjem tovrstnih odpadkov soočajo prav vsi regijski centri v državi. Čeprav je novica o požaru v regijskem centru javnega podjetja, ki je v lasti vseh 27 pomurskih občin, hitro izginila z naslovnic osrednjih slovenskih medijev, bomo tako ali drugače v regiji ogenj in dim iz Puconec v regiji vohali še dolgo.
Birova pred novim mandatomNesrečen dogodek v Centru za ravnanje z odpadki Puconci je precej zasenčil postopek imenovanja direktorja javnega podjetja, ki se ravno ta hip izteka. Aktualni direktorici Simoni Biro se namreč konec avgusta izteka štiriletni mandat, nadzorni svet javnega podjetja pod vodstvom Gorazda Kereca pa je že izvedel javni razpis in bo prihodnji teden sprejel odločitev. Na razpis so prispele tri prijave, a le ena je bila popolna in tudi izpolnjuje razpisne pogoje. Gre za prijavo aktualne direktorice, ki je bila glede na v preteklosti že večkrat slišane pohvale županov ustanoviteljic tako ali tako jasna favoritka za ponovno zasedbo položaja. Vsaj glede kadrovanja nadzorni svet v prihodnjem obdobju ne bo imel veliko dela.
Poslanec še brez odgovora
Problematiko z odpadki je pred dobrim mesecem dni načel tudi pomurski poslanec Damijan Bezjak Zrim, ki pa, kljub temu da je rok že minil, od ministra Bojana Kumra še ni dobil odgovora na poslansko vprašanje. Poslanec obljublja, da bo vztrajal, kot edino izmed možnih rešitev za odpadke do gradnje sežigalnic pa navede že v preteklosti slišano idejo o sežigu odpadkov v šoštanjski termoelektrarni.
