(Dolgotrajna oskrba) Ljudje na vstopni točki, ki je v Murski Soboti, že iščejo informacije
V pomurski regiji vzpostavljena na Centru za socialno delo Pomurje v Murski Soboti

Lani se je začel postopno izvajati zakon o dolgotrajni oskrbi, ki prinaša večjo dostopnost in dosegljivost storitev dolgotrajne oskrbe, financirane iz javnih sredstev, poleg osnovnih pravic do oskrbe na domu, oskrbe v instituciji, oskrbovalca družinskega člana ali denarnega prejemka prinaša tudi dodatno storitev e-oskrbe in storitev za ohranjanje in krepitev samostojnosti, ki skušata s preventivnim delovanjem omogočiti, da posameznik čim dlje ostane v domačem okolju. Zakon je kot prvo pravico za enoletno prehodno obdobje (do 31. decembra lani) uvedel oskrbovalca družinskega člana, skladno s časovnico postopnega uveljavljanja pravic pa so s 1. januarjem letos zaživele vstopne točke na centrih za socialno delo (CSD), kjer bodo ocenjevali upravičenost prosilca do storitev dolgotrajne oskrbe, hkrati bodo izdelali osebni načrt storitev zanj.
V Sloveniji deluje šestnajst vstopnih točk za dolgotrajno oskrbo, za Pomurke in Pomurce je bila vzpostavljena na sedežu CSD Pomurje v Murski Soboti. Starejši, upravičenci do dolgotrajne oskrbe in njihovi svojci lahko sedaj na enem mestu dobijo vse informacije o pravicah in možnostih oskrbe, ki bo prilagojena posameznikovim potrebam, zdravstvenemu stanju in življenjskim okoliščinam. Na CSD Pomurje se je od vzpostavitve vstopne točke do objave tega prispevka že obrnilo deset oseb, ki jih je zanimalo predvsem, katere pravice lahko uveljavijo že zdaj in katere čez leto, je na naše poizvedovanje odgovorila Sandra Babič, direktorica CSD Pomurje.
Vstopne točke bodo poleg zagotavljanja informacij vzpostavljale prvi stik z zavarovanimi osebami in njihovimi svojci, vzpostavljale in razvijale bodo delovni odnos z uporabniki in njihovimi svojci, vodile in odločale bodo v postopku ugotavljanja upravičenosti do pravic dolgotrajne oskrbe, pripravljale bodo načrt priporočljivih storitev, prav tako bodo zagotavljale podporo upravičencem pri odločanju o tipu storitve, ki jo želijo, in usmerjale upravičence v storitve dolgotrajne oskrbe, hkrati pa bodo sodelovale s koordinatorjem dolgotrajne oskrbe, z izvajalci storitev in drugimi akterji.
Svetovalci za dolgotrajno oskrbo
Kot so pojasnili na ministrstvu za solidarno prihodnost, bo po oddaji vloge za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe postopek koordinirano tekel dalje, oseba pa bo deležna ustrezne podpore pri krmarjenju znotraj sistema dolgotrajne oskrbe in tudi širše znotraj socialnega varstva. Po vložitvi vloge osebno na vstopni točki ali elektronsko bo upravičence do dolgotrajne oskrbe na domu obiskal svetovalec za dolgotrajno oskrbo, zaposlen na vstopni točki, skozi pogovor pa bo ugotavljal, koliko je prosilec samostojen oziroma koliko pomoči potrebuje pri gibanju, samooskrbi, dejavnostih zunaj doma, opravljanju gospodinjskih opravil, kakšne so njegove kognitivne in komunikacijske spodobnosti, kako se spoprijema z boleznijo in zdravljenjem. Svetovalec bo ugotovitve nato vnesel v posebno ocenjevalno lestvico, ki bo preračunala točke, na podlagi tega pa bo oseba uvrščena v eno od petih kategorij dolgotrajne oskrbe. Če se ugotovi, da samostojnost pri nekom ni omejena, se v kategorijo dolgotrajne oskrbe ne bo uvrstil in ne bo upravičen do pravic iz dolgotrajne oskrbe. Če koordinator pri vstopni točki predlaga izvedbo ponovne ocene upravičenosti, vstopna točka ta postopek izvede po uradni dolžnosti.
Na CSD Pomurje je zaposlenih sedem svetovalcev za dolgotrajno oskrbo in en upravno-administrativni delavec. En svetovalec in upravno-administrativni delavec sta bila zaposlena na novo, preostalih šest svetovalcev pa je bilo na CSD Pomurje že zaposlenih. Kot je pojasnila Babičeva, so sami izrazili željo, da začnejo s 1. januarjem letos opravljati naloge na področju dolgotrajne oskrbe.
Katere pravice še sledijo?
Od 1. julija letos bo na voljo še pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, e-oskrba in uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo. To pomeni, da bodo delavci, delodajalci in upokojenci začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali en odstotek od bruto plače, upokojenci en odstotek od neto pokojnine, tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, pa bodo plačevali dva odstotka bruto plače. Od 1. decembra letos bo na voljo še pravica do celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, do denarnega prejemka ter nadomestne oskrbe v okviru pravice do oskrbovalca družinskega člana.