Srebrna nit – glas in varuh starejših
„Ideja o neke vrste civilni iniciativi, ki bi vzdignila glas v imenu starejših, da uredimo vse tisto, kar omogoča dostojno starost, je tlela že nekaj časa. Dokler si mlad, si prepričan, da vse stvari za starejše 'delujejo',“ je o začetkih Srebrne niti povedala Biserka Marolt Meden.
„Z mamino boleznijo, demenco in iskanjem pomoči, da bi čim dlje ostala doma, z iskanjem prostega mesta v domu starejših, sem ugotavljala, kaj vse ne 'štima'. Čakala sem, da kot prostovoljka preneham z delom za otroke in se upokojim ter skušam narediti nekaj več za sebe, oz. za vse nas starejše. Vendar me je Neva Železnik dobesedno porinila v aktivnosti, ko je sklicala prvi sestanek oktobra 2017. Nisem želela uradne forme, ker sem imela dovolj poročil, a smo se po letu dni intenzivnega dela odločili, da se registriramo kot društvo, ker smo mislili, da bomo bolj upoštevani in slišani. Tako smo od januarja 2019 registrirani kot društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost. Danes imamo že 156 članic in članov iz vseh koncev Slovenije. Že samo ime pove, da se trudimo, da bi dosegli sistemske spremembe, ki bi vsem starejšim omogočile dostojno starost. Odzivamo pa se tudi na vse akutne aktualne probleme, saj se na nas obračajo številni posamezniki in prosijo za pomoč in ukrepanje. Več o našem delu je razvidno s spletne strani www.srebrna-nit.si,“ je predstavitev Srebrne niti dopolnila Biserka Marolt Meden, s katero smo se pogovarjali o skrbi za starostnike v Sloveniji.
Kako je v Sloveniji poskrbljeno za starostnike? Na kakšno pomoč lahko računajo, ko enkrat ne morejo skrbeti sami zase.
B. M. Meden: „Imamo zagotovljene pokojnine, a preveč starejših prejema pokojnine, ki ne zagotavljajo preživetja, in preveč starejših išče različne oblike socialnih pomoči, da lahko preživi. Imamo javni zdravstveni sistem, a nič specialistov geriatrov in geriatričnih oddelkov v bolnišnicah, premalo družinskih zdravnikov, premalo negovalnih bolnišnic, premalo bolnišnic z rehabilitacijo, premalo pravic iz naslova zobozdravstvene dejavnosti, predolge čakalne dobe, nezadostno paliativno oskrbo in premalo hospicev ter za starejše z nizkimi pokojninami premalo prijazen sistem dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Nimamo solidarnostno urejene dolgotrajne oskrbe, ki je ena od temeljnih pravic v EU. Imamo pomoč na domu, kjer so tudi čakalne dobe in je omejena na 80 ur mesečno ter cena kljub prispevku občin za številne upokojence previsoka. Imamo socialno državo, ki podpira zasebnike. Država ne gradi novih sodobnih namestitev za starejše. Imamo predolge čakalne dobe za namestitev v ustrezno obliko sodobne namestitve – manjše skupnostne oblike bivanja. Imamo pa tudi kar nekaj dobrih praks, kot npr.: začetek pametne srebrne vasi (prva zelena hiša v Krškem), hiša v Davči, hiša v Murski Soboti in druge. Zelo dobro pa so organizirane različne oblike pomoči, ki jih zagotavljajo nevladne organizacije: društva upokojencev, Rdeči križ, Karitas, v času epidemije tudi civilna zaščita in druga društva kot na primer Humanitarček ter prostovoljci posamezniki.
Dobro deluje patronažna služba in želimo si, da bi jo okrepili, da bi lahko naredila še več za starejše, ki po svoji želji ali zaradi drugih razlogov ostajajo doma, a potrebujejo zdravstveno nego.“
Več kot 12.000 starejših na čakalni listi za domsko varstvo
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
