Župnija Bogojina

Po številnih župnijah so na praznik svetega rešnjega telesa in krvi oziroma na telovo pripravili procesije, ki so bile posvečene češčenju evharistije. Tudi v Bogojini je bilo tako. »V Bogojini se je za ta praznik skozi zgodovino razvil cel spekter krajevnih posebnosti in navad, na kar so postali pozorni tudi pri Etnografskem muzeju Slovenije, Pokrajinskem muzeju Murska Sobota in TIC Moravske Toplice. Običaji z bogojinsko telovsko procesijo so bili predlagani, da se vpišejo v register nesnovne kulturne dediščine,« je povedal tamkajšnji župnik Andrej Lažeta. 

Župnija Bogojina

Opisal je, da pri procesiji v vasi posebej izstopa značilno ljudsko okrasje, pletenje vencev in kron za oltarje, s katerim vaščani okrasijo domala vso ulico, po kateri procesija poteka. »Gre za posebno počastitev Najsvetejšega, ki se mu v katoliški veri daje posebno mesto.« Lažeta je še dodal, da se domačini na procesijo pripravljajo dva dni in se povežejo tudi kot skupnost, saj sodelujejo domala vsa društva, ki delujejo v župniji. 

Župnija Bogojina

Kot posebnost je omenil tudi lastne pesmi, za katere je besedila in melodije napisal domači skladatelj Ignacij Maučec, pojejo pa se le pri telovski procesiji v tamkajšnjem kraju. Skladatelj pa je tudi sestavil melodiji, s katerimi bogojinski pritrkovalci med procesijo pritrkujejo na zvonove. »Po pričevanju ljudi in na podlagi zbranega gradiva se je v Bogojini letos telovska procesija odvila z vsemi poznanimi detajli ljudske glasbene in rokodelsko-okrasne umetnosti. Ljudi je navdihnilo praznično vzdušje in mladim pustilo velik vtis za prihodnje rodove,« tako duhovnik. 

Župnija Bogojina

V kraju upajo, da bo vloga za vpis v register uspešna, saj bo s tem priznanjem zaščiten še en pomemben segment slovenske ljudske kulture, ki sta ga po besedah Lažete navdihnila in ga negujeta notranja želja po lepoti in katoliška vera, trdno zraščena s ponosom na domači kraj. 

Župnija Bogojina

Župnija Bogojina