Poletna šola slovenščine v Murski Soboti: Jezik jim veliko pomeni
Ob jeziku so spoznavali tudi različne likovne tehnike in Prekmurje – Zavest mladih odvisna od zavesti staršev
Slovenska izseljenska matica (SIM) je tudi letos organizirala enotedensko poletno šolo slovenskega jezika za mlade rojake med 10. in 15. letom, ki živijo v tujini. Slovenščina malo drugače, kot se imenuje šola, je med 2. in 8. julijem že četrtič potekala v prostorih Centra za šolske in obšolske dejavnosti Murska Sobota. Kot nam je ob našem obisku povedala tajnica SIM Jasmina Ilič, so poletne šole prirejali že v 80. letih prejšnjega stoletja, nakar so zamrle. »Poletno šolo Slovenščina malo drugače pa smo začeli izvajati leta 2016, vmes jo je za dve leti prekinila epidemija, potem pa smo jo lani ponovno obudili. To je torej že šesta poletna šola, četrtič smo v Murski Soboti,« je dejala Iličeva. »Prekmurje je pokrajina, kamor redkeje zaidemo, če nismo od tukaj, zato se nam je zdelo pomembno, da otroci, ki pridejo iz tujine, spoznajo tudi ta del Slovenije, kjer se da videti veliko zanimivega,« je še dodala.
Letošnjo poletno šolo je obiskovalo 15 otrok druge ali tretje generacije slovenskih izseljencev, deset jih je prišlo prvič, pet je bilo povratnikov iz lanskega leta. Večina jih je bila iz držav z območja nekdanje skupne republike, ena deklica pa iz Nemčije. »Interes teh generacij, da se naučijo slovensko, je odvisen od primarne družine. Če so starši zavedni, želijo, da tudi njihovi otroci znajo slovensko, da pridejo v Slovenijo in tukaj preživijo nekaj časa. Glede tega je veliko razlik, v Avstraliji je na primer prišlo do močne asimilacije, pri čemer druga generacija izseljencev še mogoče govori slovensko, tretja pa gotovo ne več. Nasprotno je v Argentini, kjer še tretja in četrta generacija govorita zelo dobro slovensko. Odvisno je torej od interesov starih staršev in staršev, kako mlade animirajo, na drugi strani pa tudi od interesov mladih,« je še povedala Jasmina Ilič.
SIM poleg poletne šole pripravlja likovne razstave, zelo veliko poudarka pa namenjajo literaturi oziroma tiskanju knjig izseljencev, ki še pišejo v slovenščini. Ob tem organizirajo še različne simpozije na temo izseljenstva.
Radi se vračajo h koreninam
Dan se je za udeležence poletne šole začel z zajtrkom, ki so mu sledile štiri ure intenzivnega pouka slovenščine. »Otroci na začetku poletne šole vedno rešijo uvrstitveni test, po katerem vidimo, kakšno je njihovo predznanje slovenščine. Napišejo tudi, kako sami ocenjujejo svoje znanje jezika, in tudi to upoštevamo pri razdelitvi v skupine. Sama pri tej poletni šoli sodelujem že od začetka leta 2016 in poučujem nadaljevalno skupino,« je povedala učiteljica slovenščine Lea Lehner, medtem ko je začetnike, teh je bilo osem, poučevala Katarina Rebič. »Nadaljevalna skupina je po navadi bolj kompleksna, ker je predznanje otrok različno, odvisno pa je tudi od tega, s katerega jezikovnega območja prihajajo. Letos je recimo večina otrok iz BiH, Hrvaške in Srbije in njihovo predznanje je večje, je pa na drugi strani past, da velikokrat mešajo med jeziki. Vsak dan je pouk povezan z neko temo, ki jo obravnavamo vsi, potem pa glede na znanje posameznikov prilagodim naloge. Poslušamo kakšno radijsko oddajo, napisali smo recimo prošnjo za sprejem v jezikovno šolo, tako da res pokrijemo vse ravni jezika,« opisuje Lehnerjeva in doda, da največ preglavic udeležencem običajno dela slovnica, predvsem kakšne izjeme.
Kot še pove, je na tovrstnih poletnih šolah v primerjavi z drugimi tečaji za učitelja največja skrb, kako pripraviti pouk in gradivo, da bo vsak imel takšno izhodišče, da bo lahko napredoval, saj gre za otroke z različnim predznanjem in z različnih govornih območij. »Je pa zanimivo spremljati, kako tem otrokom jezik veliko pomeni. Zdi se mi, da se v tej globalizaciji vsak rad vrača h koreninam še bolj, kot si mislimo, tudi mladi, čeprav tudi sama menim, da je to v prvi vrsti odvisno od družine. Jezik je živ, se spreminja in zagotovo se jezik staršev razlikuje od jezika otrok, ampak bistvo je, da se v družini ustvari občutek pripadnosti.«
Po pouku slovenščine, kosilu in odmoru se je dogajanje na poletni šoli nadaljevalo z likovnimi delavnicami, ki jih je vodila učiteljica likovne vzgoje Natalija Veselič Martinjak. »Te delavnice so v glavnem namenjene sproščanju in spodbujanju ustvarjalnosti, hkrati pa udeleženci spoznavajo nove likovne tehnike. V letih sodelovanja na poletni šoli sem namreč ugotovila, da v tujini veliko tehnik pri pouku likovne vzgoje ne poučujejo in ne uporabljajo, sploh v državah nekdanje Jugoslavije učenci v šolah spoznavajo zgolj risanje in slikanje. Prav zato skušam vsako leto izbrati nekaj posebnega. Letos smo imeli reliefno kaširanje, kaširali smo kipce, oblikovali smo z žico, delali smo tehniko oljnega pastela v kombinaciji z ogljem ter fraktalno risbo. Spodbujamo tudi sodelovanje med otroki, zato je veliko skupinskega dela, ob tem pa seveda tudi ves čas spodbujamo otroke, da govorijo slovensko,« pove Veselič Martinjakova.
Zaradi državljanstva, šole in zaposlitve
Kako je bilo na poletni šoli in zakaj bi se radi naučili slovensko, smo povprašali tudi štiri udeležence. Štirinajstletna Anja Mikulčić Ilić prihaja iz Umaga in je po očetu Slovenka. »Poletne šole sem se udeležila tudi zato, da bi spoznala nove ljudi. V Slovenijo pridemo pogosto, saj imam stare starše v Izoli, najbolj pa mi je tukaj všeč narava. Doma se tako z očetom kot mamo pogovarjamo slovensko, tudi mama se je namreč učila slovenščine. Najbolj težka se mi zdi dvojina,« je povedala in dodala, da bi rada postala programerka ter študirala in se zaposlila v Sloveniji.
Nađa Rađević je stara 15 let in prihaja iz Banjaluke. »Nikoli doslej še nisem bila na čem podobnem, kot je ta poletna šola. Rada rišem in zdelo se mi je dobro, da se na ta način naučim še slovensko. Moj oče čez poletje dela v Sloveniji in prav zato sem se odločila, da se tudi sama naučim slovenščine. Zdel se mi je zanimiv jezik, tudi oče obiskuje tečaj in me je prijavil na to šolo. Najtežja se mi zdi slovnica, posebej dvojina,« je povedala in dodala, da ji je Slovenija zelo všeč, na poletni šoli pa je spoznala tudi nove prijatelje. Jeseni bo začela obiskovati srednjo šolo, zanima pa jo arhitektura.
Poletne šole se je prvič udeležil tudi 13-letni Bilal Šerifović iz Obrenovca. »Najbolj sta mi všeč pouk in druženje, spoznal sem nove prijatelje. Tudi jaz imam največ težav z dvojino,« je priznal in dodal, da mu je bilo všeč tudi na reki Muri, kjer so bili na raftingu. Po pouku in likovnem ustvarjanju so udeleženci namreč prosti čas preživljali na izletih po Prekmurju, se kopali in družili ob raznih igrah. Bilal je izpostavil tudi razlike med domačim krajem in Mursko Soboto. »Poleg jezika, seveda, se razlikujeta po kulturi in čistoči. Tu je bolj čisto.« Izvemo še, da je njegov oče, sicer rojen v BiH, odraščal v Sloveniji, družina pa želi pridobiti slovensko državljanstvo, zato se je tudi udeležil poletne šole. Čeprav še nima načrtov, kaj bi postal, ko odraste, pa bi se rad zaposlil v Sloveniji.
Zanimiva je tudi zgodba 12-letne Magdalene Kiro iz Novega Sada. Na tej poletni šoli je bila prvič, je pa že prej obiskovala spletne tečaje slovenščine. Njena prababica je bila Slovenka, žal je ni nikoli spoznala, nam zaupa. »Moja mama poučuje slovenščino v Novem Sadu, jezika pa se učim tudi zato, ker želim pridobiti državljanstvo. Najverjetneje se bomo z družino prihodnje leto preselili v Slovenijo, ker starši želijo, da bi s sestro tukaj obiskovali šolo,« še pove Magdalena, ki se tako kot Anja nekoč vidi v programiranju.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
