S spominsko slovesnostjo so se spomnili romskih žrtev genocida
Zveza Romov Slovenije je pred mednarodnim dnevom spomina na romske žrtve genocida (Samudaripen) v drugi svetovni vojni, ki ga zaznamujemo 2. avgusta, pripravila spominsko slovesnost.
Spominska slovesnost je bila letos naslovljena z Genocid - Samudaripen nad Romi in Sinti: Osemdeset let po koncu druge svetovne vojne. Zbrane goste, med katerimi so bili tudi prvi predsednik države Milan Kučan, Marjan Kardinar, župan Občine Dobrovnik, Jure Lang, podžupan Mestne občine Murska Sobota, Peter Dirnbek z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Darko Rudaš, predstavnik romske skupnosti v mestni občini, ter predstavniki romskih društev in organizacij, je nagovoril predsednik Zveze Romov Slovenije in Evropske zveze Romov Jožek Horvat Muc.
Spomnil je, da so nacisti in njihovi kolaboranti v noči na 2. avgust 1944 v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau uničili tako imenovano cigansko taborišče in ubili več kot štiri tisoč Romov in Sintov. To je bil največji znani posamični pokol Romov v zgodovini. "Preganjanje in izključevanje Romov ter Sintov pa se nista začela niti končala z nacizmom. Kljub obljubam boja proti antiromizmu študije kažejo na še vedno razširjeno diskriminacijo in sovraštvo do romske skupnosti po vsej Evropi, kar izhaja iz zgodovinskih ideologij nestrpnosti," tako Horvat Muc.
Dodal je, da so nacistični odnos do Romov posnemali tudi njihovih zavezniki, ki so v svojih državah izvajali podobne rasne zakone in politike. "Natančnega števila romskih žrtev ni mogoče določiti – ocene se gibljejo med 220 in 500 tisoč, kar predstavlja od 25 do 50 odstotkov predvojnega romskega prebivalstva. Nekateri avtorji omenjajo celo številke do 1,5 milijona žrtev."
Po besedah predsednika 80 let po vojni ostaja vprašanje spomina in priznanja genocida nad Romi izjemno pomembni. "Številni Romi se še vedno soočajo z diskriminacijo, socialno izključenostjo in stereotipi, kar nas opominja, da je zgodovina živa stvar," pravi in dodaja, da ne gre le za niz dogodkov iz preteklosti, temveč opozorilo in odgovornost za prihodnost. Povedal je še, da so Romi danes še vedno ena najbolj marginaliziranih in diskriminiranih skupin v Evropi, in čeprav je ob vojne minilo že toliko časa, se soočajo s sistematično izključenostjo iz izobraževanja, zdravstva, zaposlitve in stanovanjskih možnosti, mnogi pa živijo v segregiranih naseljih, pogosto brez osnovne infrastrukture.
Muc je tako sklenil, da genocid nad Romi v drugi svetovni vojni ni le tragično poglavje evropske zgodovine, temveč opozorilo za današnji čas. "Vztrajanje pri zgodovinskem spominu in boju proti sodobni diskriminaciji sta neločljivo povezana. Le z razumevanjem preteklosti lahko gradimo bolj vključujočo prihodnost, v kateri bo prostor za vse – tudi za Rome."
Vršilka dolžnosti direktorja Urada za narodnosti Danica Polak Gruden je povedala, da nas 80 let po koncu vojne preteklost še vedno opozarja, kako hitro lahko sovraštvo in predsodki uničijo tisto, kar je najbolj dragoceno, torej človekovo dostojanstvo, varnost in svobodo. "Naša skupna naloga je, da si vsak dan znova prizadevamo za družbo, kjer bo svoboda resnično skupna. Kjer ne bo nikogar, ki bi moral živeti v strahu," je dodala.
Nagovore so imeli še državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan, ki je med drugim izpostavil, da je sožitje med Romi in Neromi v Prekmurju primer dobre prakse in si zaželel, da se pozitivni trendi nadaljujejo naprej. Svoj pogled pa so predstavili še Orhan Galjuš, podpredsednik Evropske romske zveze, Marjan Šiftar, predsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, Marijan Križman, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB, Marjan Toš, zgodovinski antropolog, in Živa Horvat, dijakinja 3. letnika Ekonomske šole Murska Sobota.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
