Maja Hajdinjak

Podjetje Radgonske gorice je pred dnevi tretjič zapored priredilo Salon ranine, posvečen tej avtohtoni, najzgodnejši sorti grozdja, ki je bila odkrita v njihovih vinogradih v Hercegovščaku okrog leta 1900. Radgonski ranini so se letos še posebej poklonili, saj so odprli novo pohodniško pot Po sledeh ranine. Pohodniki so se na poti seznanili s številnimi zanimivostmi iz zgodovine Radgonskih goric in vinogradništva na tem območju ter tudi z naravno in kulturno dediščino Občine Gornja Radgona, ob tem pa uživali v razgledih.

»Kar nekaj časa smo si v Radgonskih goricah postavljali vprašanje, kako izpostaviti to našo ranino, kajti zelo malo je kleti, ki se lahko pohvalijo z avtohtono sorto. Upamo, da bo nova pohodniška pot tako domačinom kot turistom odprla kakšno vprašanje in tudi dala odgovore,« je dejal direktor Radgonskih goric Borut Cvetkovič.

Maja Hajdinjak

Najvišja točka Piramida

Nova pot Po sledeh ranine – dolga je šest kilometrov in poteka krožno – se začne pred Domom penine Radgonskih goric v Jurkovičevi ulici, od tam se usmeri mimo Aleje velikih in muzeja Špital in vodi naprej proti gornjeradgonskemu pokopališču. Kot je povedala vodja turizma v podjetju Martina Ficko, so pot speljali skozi pokopališče, ker si je tako mogoče ogledati grobnico družine Bouvier, v času katere je bila najdena radgonska ranina. Tudi sicer je ta družina močno vplivala na razvoj vinogradništva in celotnega mesta, že leta 1792 so začeli kupovati vinograde v Hercegovščaku, potem pa od Kleinoškovih leta 1882 prevzeli današnje podjetje.

Maja Hajdinjak

Pot je naprej speljana skozi posestvo Ranina Weispress, kjer se po vzponu začnejo odpirati slikoviti razgledi na mesto, grad, okoliške kraje in predvsem vinograde. Hribu, kjer imajo Radgonske gorice zasajene vinograde in kjer je bila torej najdena ranina, domačini pravijo tudi Herzenberg (Srčni hrib). Kot je povedal glavni tehnolog v podjetju Gorazd Kovačič, so takratni zaposleni, ko so odkrili ranino, svojemu nadrejenemu dejali, da so našli nekaj »špecjalnega«. Gre za sorto, ki hitreje dozori in je na splošno malo drugačna. Tako starejši domačini še danes ranini pravijo special.

Maja Hajdinjak

Radgonska ranina je bila najverjetneje na to območje prenesena iz Francije. Kot se spominja Kovačič, je bilo pred leti, ko je začel delati v podjetju, z ranino zasajenih pet hektarjev vinogradov, danes jih imajo že 70 in površine bodo še širili, saj gre za sorto, ki dobro kljubuje klimatskim spremembam. Letošnji letnik je bil po besedah enologinje Klavdije Topolovec Špur nadpovprečen tako po kakovosti kot količini – v kleteh imajo shranjene že pol milijona litrov letošnje ranine.

Od posestva Weispress vodi pot navkreber do najvišje točke v občini, Piramide ali tudi Kaisersteina, kot mu pravijo domačini. To skulpturo, ki so jo nedavno obnovili, so postavili na mestu postanka cesarja Franca Jožefa II., ko je ta potoval po svoji deželi in se (leta 1881) ustavil tudi na tej točki. S Piramide se pogledi odpirajo čez Apaško polje do Pohorja, Avstrije ter do Prekmurja na drugi strani.

Maja Hajdinjak

Radgonske gorice so ob odprtju poti na tej postojanki poskrbele za okrepčilo z njihovim brezalkoholnim špricarjem, ob tem pa so bili kot dopolnitev zgodbe o ranini predstavljeni pirini krekerji z ranino podjetja Hudo iz Renkovec, ki je pohodnikom postreglo tudi s sadnimi trakci. Zbrane je pri Piramidi nagovoril predsednik Planinskega društva Gornja Radgona Tonček Mlinarič, ki je izrazil zadovoljstvo ob markirani novi pohodniški poti na tem območju, ki deloma poteka tudi po pomurski planinski poti.

S Piramide se pot Po sledeh ranine nadaljuje navzdol do kraja Podgrad, od tam pa, ko pridemo do krajevne table za Gornjo Radgono, z glavne ceste zavije do Kodoličeve kleti, kjer so pohodniki lahko poskusili mošt letošnje ranine. Sledila je vrnitev na začetno točko.

Maja Hajdinjak