Proga do Hodoša modernizirana, a še naprej vozijo le stari vlaki
Čeprav so modernizirano in elektrificirano železniško progo Pragersko-Hodoš v petek uradno odprli, od Murske Sobote do Hodoša še vedno vozijo le stare, dizelske lokomotive. Ker je upravno sodišče razveljavilo del gradbenega dovoljenja, Elektro Maribor ne more postaviti novega daljnovoda, stari pa obremenitve železniške vleke ne zmore.
Iz Slovenskih železnic (SŽ) pojasnjujejo, da trenutno poteka testiranje električnega voznega omrežja, zato bodo električne vlake uvajali postopoma uvajali, računajo, da vse do konca leta oziroma do spremembe voznega reda omrežja.
"Nekaj vlakov z električno vleko bo po tej progi začelo voziti že ta teden, omejeno napajanje pomeni določen problem, saj bomo morali z administrativnimi ukrepi omejevati vožnje vlakov z električno vleko na odseku Murska Sobota-Hodoš. Seveda pa bodo te omejitve odvisne od vrste in teže vlakov," še dodajajo.
Že pred tem pa so na SŽ pojasnjevali, da nedograjeni daljnovod 2x110 kilovoltov pomeni, da je za napajanje tako prebivalcev oziroma Goričkega, kot za električno vleko na tem odseku, na razpolago le obstoječi daljnovod 1x35 kilovoltov, ki je relativno star in zato še bolj podvržen okvaram ali izpadom zaradi kratkotrajnih motenj ali preobremenitev.
Na tem odseku lahko vozi le en električni vlak, pa še ta bo moral upoštevati omejeno moč odjema. Tako bodo težki tovorni vlaki z električno vleko vozili nekoliko dlje, kot bi sicer lahko, a približno enako hitro kot dizelske lokomotive. Za lahke tovorne vlake in potniške vlake pa naj omejitev ne bi vplivala na vožnje, ker bo zanje dovolj moči za predvidene hitrosti.
Ker pa bo daljnovod bolj obremenjen, bo tudi več možnosti napak in izpadov napajanja in teoretično tudi manjša zanesljivost napajanja prebivalcev Goričkega, še priznavajo na SŽ, ob tem pa upajo, da z upoštevanimi omejitvami težav ne bi smelo biti.
Na Elektru Maribor dodajajo, da s SŽ definirajo maksimalni možni odjem oziroma maksimalne moči lokomotiv, da ne bi bilo motenj pri oskrbi prebivalstva in gospodarstva z električno energijo.
Novi daljnovod bi sicer že stal, sodišče pa je to preprečilo zaradi pritožbe lastnikov klinike Rimska čarda, ker po njihovem prepričanju stoji preblizu stavbe, zaradi česar je vpliv elektromagnetnega sevanja na zaposlene, paciente in naprave čezmeren. Državni lokacijski načrt za daljnovod so sprejemali leta 2008, ko je klinika z vsemi dovoljenji že stala, česar načrtovalci niso upoštevali, ker naj bi jo spregledali.
Upravno sodišče del gradbenega dovoljenja sicer ni razveljavilo zaradi argumentov lastnikov klinike, pač pa, ker je ustavno sodišče februarja ugotovilo, da določilo, po katerem je investitor v javnem interesu lahko dobil gradbeno dovoljenje že, če je pristojni organ začel postopke za pridobitev služnosti v javno korist, ni skladno z ustavo.
Postopek omejitve lastninske pravice mora biti namreč pravnomočno končan in šele potem lahko ministrstvo izda novo gradbeno dovoljenje. Vendar pa lastniki klinike tudi v tem primeru napovedujejo pritožbe.
Sta
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
