Pri izbiri poslancev bomo še naprej brez odločilnega vpliva
Ustavna komisija za glas prekratka pri ustavnih spremembah za uveljavitev preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah.
Več kot 486 tisoč Slovenk in Slovencev se je lanskega junija na referendumu ob evropskih volitvah izreklo, da želi uvedbo preferenčnega glasu pri izvedbi državnozborskih volitev, s čimer naj bi se zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca. Tako je glasovalo tudi več kot 25 tisoč Pomurk in Pomurcev. Zdaj je jasno, da preferenčnega glasu, za kar je bilo v preteklosti že več neuspešnih poskusov, na volitvah v državni zbor še ne bomo dobili. Na seji ustavne komisije je namreč zmanjkal en glas za potrebno dvotretjinsko večino, da bi se postopek spremembe ustave sploh lahko začel. Predmet obravnave je bil predlog vladajoče Svobode, ki je pravzaprav posvojila predlog Nove Slovenije (NSi). Predvidene spremembe so bile drastične: ukinitev volilnih okrajev, uvedba 18 volilnih enot, iz katerih bi se volilo po pet poslancev, kar pomeni povečanje števila poslancev z 90 na 92, in posledična uvedba tako imenovanega relativnega in neobveznega preferenčnega glasu po vzoru, kot ga poznamo z evropskih in lokalnih volitev. Za kaj takega pa ni dovolj le sprememba zakona o volitvah v državni zbor, ampak uveljavitev predloga terja tudi spremembo ustave. V obeh primerih je potrebnih 60 glasov v državnem zboru oziroma dvotretjinska podpora že v matičnih odborih.
Iskrenost
Za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona je na seji ustavne komisije glasovalo vseh deset poslancev iz koalicijskih vrst, šest poslancev, od tega pet iz vrst SDS in predsednik ustavne komisije Jožef Horvat iz NSi, pa jih je bilo proti. Horvat pravi, da predlog Svobode ni bil iskren, kakor že ne lanski referendum, ki da je bil namenjen zgolj mobilizaciji volivcev. »Če se koalicija ne poenoti, je zadeva obsojena na propad. Ustavo je moč spreminjati, ko obstaja vsaj kanček zaupanja in ferpleja med koalicijo in opozicijo, v taki klimi pa ustavne spremembe niso možne,« pojasnjuje predsednik ustavne komisije. Na seji, ki je zapečatila možnost, da bi še v tem mandatu prišlo do sprememb volilnega sistema, je spregovoril tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je spomnil, da so se v preteklosti volivci na obveznem zakonodajnem referendumu odločili za dvokrožni večinski volilni sistem, a državni zbor volje ljudstva ni uzakonil. Po njegovi oceni aktualen predlog Svobode zgolj pospešuje težave sedanjega volilnega sistema, katerega problem ni pomanjkanje odločilnega vpliva volivcev, ampak to, da »generira nestabilne izvršilne oblasti, ki vodijo k znatnemu razvojnemu zaostanku države«. Janša je ob tem pozval k treznemu premisleku in iskanju dvotretjinske večine za kombinirani volilni sistem.
Zelena luč za gotovino
Brez dvotretjinske podpore je ostal tudi predlog spremembe ustave glede imenovanja sodnikov in sodnega sveta, je pa, zanimivo, ustavna komisija soglasno podprla začetek postopka za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo. Za predlogom združenja »Povezani smo«, ki se zavzema, da bi gotovina kot plačilno sredstvo obstala ne glede na morebitno uvedbo digitalnega denarja, stoji 56.267 državljanov. Ravno tolikšnemu številu podpisnikov gre pripisati motiv poslancev za podporo predlogu.
