Zajem zaslona

Radenski občinski svet je na minuli seji obravnaval kup pomembnih zadev, med drugim predlog novega statuta in spremembo odloka o določitvi volilnih enot. Obe zadevi izhajata iz zahtev pristojnih državnih organov, saj je radenski statut zastarel in neusklajen z veljavno zakonodajo, obstoječe volilne enote pa kršijo načelo enakosti volilne pravice, ker ne uresničujejo pravila en svetnik na približno enako število prebivalcev.

Pri obravnavi predloga novega statuta, ki ga je svetnikom predstavljal pripravljavec, Boštjan Brezovnik z Inštituta za lokalno samoupravo Maribor, vsebinskih razprav ni bilo. Opozicijske svetnike je močno zmotilo zgolj dejstvo, da predloga ni obravnavalo pristojno delovno telo – statutarno-pravna komisija, čeprav sta tako Brezovnik kot župan Roman Leljak zatrjevala, da je bolj smiselno, da do tega pride pred drugo obravnavo predloga. Do te pa niti ne bo prišlo, saj predlog ni dobil potrebne dvotretjinske podpore – koalicijska večina desetih je bila za, opozicijska šesterica pa proti.

Jure Kljajić

Leljak ni skrival razočaranja nad izidom glasovanja in je pri tem napovedal, da bo občina »pač naprej delovala pod starim, z zakonodajo neusklajenim statutom« in da je on s podajo predloga svoje opravil, občinski svet pa bo moral prevzeti odgovornost za svojo odločitev.

Večinskega sistema ne bo

Napetost med opozicijo in koalicijo, z županom na čelu, se je spet kazala vso sejo, a pri drugih odločitvah to niti ni prevladovalo. Tako je tudi predlog novega odloka o določitvi volilnih enot uspešno prestal glasovanje v prvi obravnavi. Kljub napovedanemu poskusu radikalne spremembe z uvedbo večinskega sistema, kar bi moral vsebovati že nov statut, pa ni, se je župan vendarle odločil za lažjo pot.

Da bi uresničili načelo enakosti volilne pravice, so predlagali zgolj manjši popravek. Še naprej bi obstajali dve volilni enoti, pri čemer bi prva obsegala naselje Radenci, v kateri bi se volilo sedem članov občinskega sveta, druga pa preostala naselja v občini, v njej bi se volilo devet članov občinskega sveta. V opoziciji so temu tudi nasprotovali in predlagali, da bi se oblikovala zgolj ena volilna enota, kjer bi vsaka lista kandidirala za vsa mesta v občinskem svetu. Proti predlogu, ki ga je dal na mizo župan, je bil celo svetnik Franc Himelrajh z liste SDS, ki praviloma glasuje v sozvočju z Leljakovo listo. Himelrajh je predlagal, da bi število članov občinskega sveta z vidika učinkovitosti moralo biti neparno, torej 15 ali 17. S tem se je strinjal tudi Bogdan Lesjak z liste Svoboda.

Jure Kljajić

Odlok je z glasovi deveterice županove liste vseeno prestal prvo branje, župan pa je možnost sprememb, tudi v smeri števila članov občinskega sveta, pustil odprto za drugo branje na naslednji seji občinskega sveta. Za kaj takega je sicer potrebna sprememba statuta, kar pa, kot je bilo videti že na tej seji, ni ravno mačji kašelj, saj je potrebnih najmanj 12 glasov.

Leljak bi stanovanja ponovno prodal

Na seji so radenski svetniki med drugim sprejeli zaključni račun za minulo leto, ki kaže 98-odstotno realizacijo prihodkov in 85-odstotno realizacijo odhodkov, in novo višino vodarine ter ceno čiščenja in odvajanja vode. Leljak je ob koncu spregovoril o dogajanju glede sporne prodaje 20 občinskih neprofitnih stanovanj. Sedem najemnikov je namreč občino zaradi domnevnih procesnih nepravilnosti v postopku prodaje tožilo, pri čemer sta bili do sedaj izdani dve tožbi v prid tožnikom, od tega je prva še v fazi reševanja pritožbe občine.
Župan je dejal, da so ta hip odprte še štiri tožbe, ki pa so po njegovi oceni nesmiselne, saj bo v primeru dokončne razveljavitve prodajnih pogodb občina stanovanja ponovno dala na trg in pri tem glede na današnje stanje dosegla za več deset odstotkov višjo ceno. Ravno tako bodo po njegovih besedah na slabšem najemniki, ki v času sodnega postopka niti niso plačevali najemnine.